Modni fotograf Marijo Zupanov, ki je svojo ljubezen do v objektiv ujetih trenutkov gojil tudi s pomočjo revije Story.
Marijo, vaša ljubezen do modne fotografije se je začela že zelo zgodaj in slišali smo, da je vmes imel prste tudi Story. Kako se je vse skupaj začelo?
Pred davnimi časi v Metliki me je zanimala fotografija, v knjižnici pa ni bilo nobene foto knjige, razen knjige O fotografiji, na internetu pa je bil samo slofoto.net. Nič zanimivega. V metliškem Mercatorju t. i. Gala so vsak četrtek prodajali hrvaški Story. V njem je Mare Milin redno objavljala svoje editoriale. Čisto sem se ogrel za to. Ko sem maturiral, sem si zadnji dan kupil Story in ga ves dan listal, da sem se počastil za opravljeno maturo.
Kaj vas je pri modni fotografiji tako pritegnilo?
Njena kulskost. Modna slika združuje različne sloge in lahko komponira vse žanre – od dokumentarnega, trash, avtorskega, težko likovnega ... To mi je super. Danes mi sicer modna ali magazin fotka ni več tako dobra, ker se je moda preveč spopularizirala, zaradi česar ni več potrebe po kul in zanimivih idejah, saj se vse prodaja samo od sebe. Že dolgo nisem videl dobrega editoriala.
Kje pa ste potem nadaljevali izobraževanje?
Prvo leto sem bil v Ljubljani na veterini. To je bil študij za službo in prihodnost. Potem sem s to nebulozo zaključil, pavziral in se naslednje leto vpisal na akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. To je bilo to.
Kaj je sicer vaš priljubljeni motiv in fotografski stil?
Tukaj bom izpostavil, da najraje fotografiram intuitivno. Kar je obratno od fotografiranja in pričakovanja na organiziranih fotkanjih. Zato najraje slikam zase s telefonom. Super mi je, ker sem z njim neopazen, kot voajer, in mi ni treba biti organiziran kar se fotografiranja tiče, ker telefon samo vzameš in pospraviš nazaj v žep. Imaš ga na vsakem koraku ali ob vsaki priložnosti. Torej s telefonom fotkam karkoli, kar se mi zatakne za oko ali pa fotkam na pamet brez gledanja v zaslon kot na primer enkrat na dolgem sprehodu po Žalah. Enako zanimivo mi je slikati na polaroid, ker ima neko svojo lepoto in takoj lahko nekomu podariš fotko.
Večkrat smo opazili vaše fotografije iz zaodrja modnih tednov. Kako vam uspe ujeti tako zanimive detajle v kaosu zaodrja?
Najboljši recept je ostati čim dlje in biti metla na koncu, da vidiš vse. Na začetku si namreč zategnjen in se navajaš na prostor, potem se te modeli in ljudje navadijo in izgubiš strah in zategnjenost, potem ti začne dogajati nekaj očitnega, na primer oblačenje, ampak na koncu lahko vse to opustiš, ker se ti je v nastavitvah na fotoaparatu zgodilo nekaj, kar ti zares osmisli fotke. To je meni super – kaos navznoter in na zunaj, v meni in v zaodrju.
Veliko ste delovali tudi v tujini, predvsem v Parizu. Kako se tamkajšnje izkušnje razlikujejo od domačih?
V Parizu se vsaka revija odvija na svoji lokaciji, tako da lahko vidim ves Pariz, medtem ko hodim od ene revije do druge. V Ljubljani mi je super, ker se vse odvija na istem prostoru in imam občutek, kot da preživljam čas v svojem studiu, v katerem se vseskozi vse spreminja. Vsi so se pripravljeni slikati in se lahko trošim, kakor želim, pa še brezplačne pijače so in super vajb, tako da smo vsak dan bolj sproščeni.
Danes so vaše fotografije objavljene v številnih revijah (tudi v Storyju). Katera sodelovanja so se vam še posebej zasidrala v srce?
Moj prvi editorial, ki mi ga je zaupal Andrej Skok za pariški Crash magazin, in moj drugi editorial z istim za isto, zaradi katerega sem moral v Pariz. Seveda mi je bilo 'beyond'! V Sloveniji mi je super, da sem še vedno v stiku z NTF in z nekaterimi študenti mode ter tukajšnjimi neodvisnimi oblikovalci pa tudi posamezniki s scene LGBT, s katerimi mi je vsakič najbolj zanimivo delati.
Edino, kar pogrešam, je več modnega novinarstva in zanimanja modnih medijev za sceno, saj se veliko stvari zgodi, a nič ne ostane pospremljeno javno v medijih.
Iz izkušenj vemo, da modna snemanja zelo redko potekajo po načrtih. Imate s kakšnega snemanja še posebej zanimivo anekdoto?
Samo enkrat sem se skregal z modelom. Na začetku se nisva ujela in nisem ji znal razumljivo podati navodil za poziranje, ona pa mi je tudi takoj jasno dala vedeti, da ji ne sedem. Bomba je padla, razčistila sva, kaj je bistvo fotkanja, potem pa je delo lahko normalno potekalo naprej.
Imate v mislih kak projekt, ki si ga v prihodnosti želite realizirati?
Ravno sem dobil odobreno podporo z enega razpisa, da lahko ustvarim svoj magazin, tako da bom zdaj čez leto nekaj 'sprčkal' skupaj in izdal svoj prvi magazin!
Besedilo Katja Kozlevčar // Fotografije Marijo Zupanov
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
