Hiter ritem življenja, poceni oblačila, vedno novi trendi. Potrošniška kultura vpliva na naše (nakupovalne) odločitve, odnos do stvari in okolja ter na velikost naše garderobne omare. Zdi se, da so oblačila nekaj trivialnega, vendar se zelo motimo.
Slovenke imamo v omarah zelo veliko oblačil, ki jih ne nosimo; menda je takšnih celo več kot polovica. Oblačila potrebujemo, jih imamo radi, lahko nas razveseljujo ali pa tudi ne. Večina žensk nakupuje kompulzivno in brez tehtnega premisleka, zgolj glede na modne trende in po nasvetu prijateljic, za dušo, za nagrado ali pač zgolj zato, da smo boljše volje. Imamo polne omare in smo čedalje slabše volje, saj vendar nimamo kaj obleči ...
Soočenje z garderobo ima globlje plasti: gre za soočenje s seboj, svojimi željami, sanjami, nerealnim istovetenjem. Zakaj se nam je tako težko posloviti od oblačil – ker gre za nepredelane izgube, za čakanje na drugačen jutri ali kaj tretjega … Se zavedamo, kako osvobajajoče je, če se ne istovetimo s svojim imetjem, in kako zelo zdravilno je, ko uredimo svojo garderobo?
Kam z oblačili, ki se nam kopičijo v omarah, ki nam ne ustrezajo več, čeprav so lepa in bi morda osrečila koga drugega? Tako so razmišljale Lea Pisani, strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti, Tina Markun, svetovalka za urejanje domov, in Jana Lavtižar, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja tudi s harmonijo prostora in uma.
Pripravile so dogodek Obleko podarim-dobim: za boljše življenje, urejen dom in bolj zdrav planet ter nanj povabile ženske, ki bi želele o izbiri oblačil, urejanju omare in razlogih za pretirano nakupovanje izvedeti več, ter si nenošena oblačila zamenjati z enako mislečimi ter tako izbrati bolj ustrezne kose. "Naša želja je bila ženske spodbuditi, da počistijo svojo garderobo, jih opogumiti, da prinesejo najlepša neuporabljena oblačila in jih zamenjajo ali podarijo. Z izmenjavo oblačil sami prispevamo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje ter z majhnimi spremembami pri sebi pozitivno vplivamo na svet," poudari Lea Pisani.
Nered spravlja ženske v stres
Zadovoljstvo in dobro počutje se začneta v naših domovih. "Urejen dom je bistvenega pomena, da živimo tako, kot si želimo," meni Tina Markun, ki svojim strankam pomaga, da stanovanje ali hišo organizirajo enkrat za vselej in ustvarijo prostor, čas in veselje za tisto, kar jim pomeni največ. Dom je pomemben temelj v našem življenju, saj vpliva na naše počutje, zadovoljstvo, odnose v družini ...
Raziskave kažejo, da smo ženske veliko bolj občutljive na nered, in to nas spravlja v stres. Tina je prva certificirana svetovalka za urejanje domov po holistični metodi Marie Kondo v Sloveniji. Uspelo ji je združiti vse, kar je lepo, praktično in uporabno, pri čemer pa ni pozabila na spoštovanje vsakega posameznika. "Ne pospravljamo zato, da bi imeli čim manj ali da imamo vse lepo zloženo, temveč pospravljamo zato, da živimo tako, kot si želimo," poudari Markunova. Najprej se moramo vprašati, zakaj želimo pospraviti garderobno omaro. Tina Markun: "Ni pomembno, kaj je moderno, na kaj smo čustveno navezani, temveč ali nas nekaj veseli ali ne."
Da bi to ugotovili, moramo vsa oblačila dati na kup, da najprej vidimo, koliko stvari sploh imamo. "Ta kup ima veliko moč. Šele nato začnemo pregledovati oblačila in presojati, ali so nam v veselje ali ne, kar pri oblačilih hitro prepoznamo. Oblačila imajo zgodbo, večina žensk natančno ve, kje in kdaj so oblačilo kupile in za katero priložnost so ga oblekle.” Če nas oblačila navdajajo s pozitivnimi občutku, jih obdržimo, če ne, pa se od njih poslovimo. Osredotočimo se na to, kar imamo radi."
Potrudimo se, da oblačila zlagamo pokonci, tako, da jih vidimo. Urejena garderobna omara je namreč tista, v kateri takoj vidimo, kaj imamo, zato ne kupujemo brezglavo. Bistveno je, da si življenje olajšamo, hkrati pa si pilimo okus, da vidimo, katere barve in kroji so nam pri srcu. "Poskrbeti moramo, da v našo hišo ne prihajajo stvari, ki jih ne potrebujemo; s tem zaustavimo začarani krog potrošništva ter v svoj dom vnesemo več preprostosti," izpostavi Markunova, Pisanijeva pa doda: "Če ste obleko oblekli več kot šestkrat, ste že eko, kajti danes je običajno, da se oblačila oblečejo manj kot šestkrat. Tekstilna industrija velja za drugo največjo onesnaževalko na planetu, v manj razvitih deželah pa nočejo več naših oblačil, pravijo jim oblačila mrtvih belcev. Najpomembnejše je, da tisto, kar kupimo, tudi nosimo," pripomni Pisanijeva.
Poslovimo se od starega, da naredimo prostor novemu
Jana Lavtižar, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja tudi s harmonijo prostora in uma, ima obilo izkušenj s področij predelovanja, čiščenja in poslavljanja od preteklosti, kar njenim klientom omogoča, da lažje zadihajo in končno stopijo v sedanji trenutek. Strastno verjame, da je v naših domovih manj v resnici več. Trdi, da je kopičenje oblek zelo povezano s čustvi.
Kot psihoterapevtka se ukvarja z ljudmi, ki se najdejo na neki življenjski prelomnici, po domače v 'krizi'. Ta prelomnica običajno pomeni slovo od starega, da lahko odpremo prostor novemu. Zelo pogosto gre za dogodke, ki so povezani z izgubo, vendar ni nujno, da gre za izgubo svojcev ali odnosa, stvari so lahko veliko bolj prikrite. "Zanimivo je, da se ženske, ki doživljajo notranje spremembe, spremenijo tudi na zunaj," pripomni Lavtižarjeva in doda: "To dokazujejo tako naša oblačila kot domovi, zato si moramo znati prisluhniti."
Zakaj je v naših omarah toliko lepih oblačil, ki jih ne nosimo? "Razlogi so zelo različni," opozori Jana Lavtižar in doda: "Lahko gre za motnjo kopičenja, v večini primerov pa se ženske v svojem vsakdanjem življenju z garderobo močno identificiramo." Oblačilo je nekaj, kar moramo imeti, v našem podnebju brez oblačila ne gre. "Včasih gre za takšno identifikacijo, da želimo biti nekdo ali nekaj, kar nismo. To pomeni, da kupujemo oblačila za svojo imaginarno podobo, denimo za takrat, ko bomo shujšale, odpotovale, si nekaj posebnega privoščile itd., ne pa za nekoga drugega. Iz tega izhaja ključno vprašanje, kdo jaz pravzaprav sem in s čim se identificiram," pripomni Lavtižarjeva.
Kupujmo zase, in ne za prijateljice
"Psihologija mode se v zadnjem času zelo razvija, o čemer se veliko govori," pripomni Lea Pisani, strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti (Image Consultant) in avtorica treh knjig o kulturi oblačenja. Svetuje posameznikom, ki želijo oblikovati podobo, skladno z osebnostnimi lastnostmi, naravnimi danostmi in načinom življenja.
Vedeti moramo, kakšne so naše naravne danosti, kakšna je naša postava in kakšne barve nam pristajajo. Pisanijeva svetuje kupovanje oblačil v kompletu, kar prispeva k usklajeni garderobi in lažjemu oblačenju: "Ogromno osamelcev imamo v omarah, ki jih ne nosimo, in to je res škoda." Več vem, manj potrebujem, je njeno vodilo. "Že ves čas se borim, da bi ljudem poskušala približati kulturo oblačenja, in ne modo. Ljudi ozaveščam o tem, kako kupiti kakovostna oblačila, kako pravilno izbrati, ker je takšna 'preventiva' zagotovo najboljša in najcenejša. Naše omare se šibijo pod težo oblačil, mi pa še vedno nimamo kaj obleči. To seveda velja zlasti za ženske, medtem ko so moški na tem področju precej boljši, saj večinoma kupujejo tisto, kar potrebujejo.
Ljudje velikokrat shranjujejo oblačila zaradi njihove zaznane vrednosti. "Če smo neki kos oblačila drago plačali, se od njega težko ločimo, tudi če vidimo, da je šlo za zgrešen nakup. In to se nam vsem dogaja, pa če še tako premišljeno kupujemo. Ženske pogosto kupujejo oblačila, ki bodo všeč njihovim prijateljicam, in ne njihovemu možu," doda Pisanijeva.
Temeljno pravilo je, da ne sledimo trendom, temveč poskušamo kultivirati svoj lastni slog, da obleka res izraža tisto, kar mi smo. "Pri nakupovanju moramo paziti, da kupujemo z občutkom, in ne kompulzivno," pripomni Lavtižarjeva, in ker je to lažje reči kot storiti, je pametno, da vedno spravimo račun ter da, dokler nismo povsem prepričani, ne odrežemo etikete z obleke. "Če svoje najbližje sprašujete, ali je obleka v redu, je to jasen znak, da ni v redu," zaključi Pisanijeva.
Napisala: Smilja Štravs // Fotografije: Shutterstock, Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču