Matejka Javornik je umetnica izdelovanja papirnatega cvetja.
Spoznajte obrtnico, ki ljubi naravo in cvetlice ter uči ljudi delati nekaj že skoraj pozabljenega. “Papirnato cvetje, ki ga izdelate sami, je čudovito in brezčasno darilo”, pravi Matejka.
Ideja o knjigi Papirnato cvetje je v vas tlela kar nekaj let. Gre za knjigo, priročnik in učbenik. Kaj vam pomeni izid te knjige?
Res je. Zadnja leta sem precej razmišljala o tem. Zlasti zato, ker je lani minilo 10 let, odkar sem izdelala prvo papirnato cvetlico, in pet let od zadnje samostojne razstave. Zdelo se mi je, da je pravi čas, da v zvezi s papirnatim cvetjem - to našo lepo kulturno dediščino - znova nekaj lepega ustvarim. In ko sem po srečnem naključju dobila povabilo k sodelovanju z založbo, se je vse tako fino povezalo. Izid knjige prinese močna in mešana čustva. Vsaj pri meni je bilo tako. Po eni strani čutiš ponos, srečo in zadovoljstvo, po drugi strani pa tudi nekaj dvoma in strahu. Bo bralcem in ustvarjalcem všeč? Bo dosegla svoj namen?
V knjigi predstavite izdelavo 33 cvetlic v sliki in besedi (prikazani so postopki in tehnike izdelave). Če malo naštejete, zakaj ste izbrali prav te? So ljudje na vaših delavnicah največkrat izdelovali prav te rožice in motive?
V bistvu je cvetlic in drugega rastlinja, ki jih izdelujem, še veliko več. Pa vendar sem te izbrala s prav posebnim razlogom. Upoštevala sem namreč cvetje in rastlinje, ki ga najpogosteje najdemo v slovenski in evropski krajini. Na odločitev o tem, katero cvetje in rastlinje bomo izdelovali na ustvarjalnih delavnicah, običajno vpliva navdih, ki sovpada s sezono. Naj bo to lep cvetlični sezonski vrt ali domač sadovnjak, ko spomladi pričakam prve popke in cvetke na sadnem drevju, ki ne oznanjajo samo prihoda pomladi, ampak tudi namigujejo na obljubo po okusnih in lepih sadežih, poletni travnik, poln majhnih pisanih cvetk, ali brežina, polna cvetočega šipka v nežnih rožnatih odtenkih …
Vsaka cvetlica ima tudi poseben simbolni pomen. Katera je vam še posebej blizu, jo radi izdelujete in tudi podarjate?
Pravzaprav je največ simbolike prav v cvetju. Vsaka cvetlica ima svoje sporočilo. Meni se zdijo vsa tako imenitna.
Ko smo ravno v čudovitem jesenskem letnem času in se je narava že obarvala v odtenke opečnato rdeče, vijoličaste, oker in rjave barve, je nadvse primerno prijateljici podariti, zlasti če jo želite razveseliti, lepo izdelano in s satenasto pentljo okrašeno vinsko rdečo krizantemo, ki simbolizira trajno prijateljstvo, tople vezi, željo po dobri volji in okrevanju. Ali pa mladoporočencema šopek iz priljubljenih potonik, ki poleg romantike simbolizirajo še srečen zakon, srečno življenje in obilje nasploh. Uf, tu bi lahko naštevala ...
Zakaj ste izbrali motiv narave, iz papirja bi lahko izdelovali tudi kaj drugega?
Zame je narava prava rešiteljica. Tudi terapevtska. Dolg sprehod v naravi mi zbistri um in me napolni s posebno energijo.
Morda poseben čuječ odnos do narave izhaja še iz otroštva, ki sem ga preživela med prekmurskimi ravnicami in dolenjskimi griči. Vedno smo živeli na podeželju, v naravi, povezani z rastlinjem in živalmi. Že odkar pomnim, sem nabirala rože in jih kombinirala v šopke. In tudi zdaj s svojo družino živim na podeželju. Našo hišo obdaja čudovit vrt. Pravi mali botanični raj, sestavljen iz dreves, cvetočih trajnic in okrasnih trav, cvetličnih gred in grmovnic, zelenjavnega vrta, ograjenega s hrastovo ograjo, in sadovnjaka.
Kaj svetujete popolnemu začetniku, katere rožice naj se najprej loti?
Morda bi bilo smiselno začeti z astro. Ni preveč zahtevna.
Zakaj je pomembno, da se rokodelstvo izdelovanja papirnatega cvetja prenaša naprej, iz generacije v generacijo?
Zagotovo je pomembno, da se tradicija in dediščina, ki sta pomembna dela geneze in identitete slovenskega naroda, prenašata na naslednje rodove. Na to lahko gledamo z več vidikov, tudi s formalnopravnega. Že po ustavi, najvišjem pravnem aktu države, smo pozvani k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Z ohranjanjem in nujno tudi implementiranjem te rokodelske veščine na sodobni moderni način zagotovo prispevamo tudi k ohranjanju identitete.
Ali ljudje spet bolj cenimo rokodelstvo in okolju bolj prijazne materiale?
Težko rečem. Nekateri da, drugim za to ni nič mar. Tu ni kaj. Ljudje smo si različni, imamo različne vrednote.
Zakaj je papirnati šopek po vašem mnenju večen?
Naj glede tega vprašanja povem zanimivost: najstarejše ohranjene papirnate rože izvirajo iz sedmega do desetega stoletja. Obešene so bile v budističnih templjih ob strateških točkah vzdolž svilene poti. Papirnati šopek je večen v vseh pogledih. Ne oveni, ne propade in za vselej spominja obdarjenca na ljubljeno osebo. Fino, ne?
Uporabljate za ustvarjanje samo krep papir ali še kakšen drug material?
Da. Večinoma krep papir.
Kaj je za vas lepo?
Zame je lepo vse, kar mi vzbudi vsaj kanček sreče in ugodja. Naj bo to lepo okrašena miza, cvetlični šopek, skleda sveže nabranih dišečih breskev z domačega vrta, lepo urejena zelenjavna greda, cvetoča hruška ... Čeprav lepo najprej vidimo na zunaj, je še kako povezano z notranjostjo.
Ali se da pri nas v teh časih živeti od rokodelskega dela?
Moj pogled na rože je tako romantičen. Ko pa se začnemo pogovarjati o rokodelstvu izključno s finančnega vidika, pa naenkrat ni več tako rožnato. (smeh) Iskreno. Ne rečem, da se pri nas ne da živeti od tega. S pravim pristopom, vztrajnostjo in delavnostjo se da tudi zaslužiti. Je pa res, da je to bolj trd kruh. Večji del cene lepega rokodelskega izdelka predstavljajo delovne ure.
Nobena skrivnost ni, da je delo zelo obdavčeno s prispevki in davki. Zato je zelo težko konkurirati poceni izdelkom z vzhoda. Sama imam prihodke iz drugih virov. Izdelovanje papirnatega cvetja je bolj projekt oziroma moj prispevek k ohranjanju dediščine in delanja za 'višje dobro'.
Napisala: Lidija Petek Malus, Fotografije: Eva Javornik, Osebni Arhiv
