Plešavost bi lahko zdravili z zdravilom, prvotno namenjenem osteoporozi

Plešavost bi lahko zdravili z zdravilom, prvotno namenjenem osteoporozi (foto: profimedia) profimedia
22. 5. 2018

Moški se bodo zanesljivo razveselili možnosti, da se rešijo hude nadloge – plešavosti. Med stranskimi učinki eksperimentalnega zdravila za osteoporozo so znanstveniki postali pozorni na učinke, ki obetajo oživljanje lasnih mešičkov in ponovno rast las.

Po poskusih na darovanih lasnih mešičkih v laboratoriju, ki odpirajo novo pot za zdravljenje oziroma preprečevanje plešavosti, so zdaj na vrsti poskusi na ljudeh. Nova sestavina, imenovana WAY-316606, naj bi onemogočila protein, ki sicer preprečuje rast las. Znanstveniki so prepričani, da bo nepričakovano odkritje vodilo do uspeha.

»Spoznanje, da nova sestavina, ki je doslej nismo povezovali s plešavostjo, lahko vzpodbudi rast las, nas vznemirja predvsem zaradi njenih prevodnih zmožnosti. Potrebni so nadaljnji preizkusi, ki nam bodo odkrili, ali bo to zdravilo ali neko drugo s podobnimi sestavinami varno in učinkovito,« je povedal dr. Nathan Hawkshaw z manchesterske univerze.

Trenutno sta na voljo le dve zdravili za zdravljenje klasične moške plešavosti, ki se začne z izpadanjem las nad čelom. To sta minixodil in funasteride. Obe ponujata skromne učinke in največkrat rezultati paciente razočarajo. Edina druga pot je vsajanje las.

Cilj znanstvene ekipe v Manchesteru je, da bi izkoristili zmožnost zdravila za osteoporozo, ki kot stranski učinek vzpodbuja rast las in dlak. V preizkusih so obdelali mešičke, ki jih je darovalo 40 pacientov, ki so se odločili za kirurško presajanje las. Mešičke so šest dni zdravili z zdravilom za osteoporozo in ugotovili, da so prešli v aktivno anageno fazo, kar pomeni, da se je v njih sintetizirala lasna substanca. Lasje so začeli spet poganjati. Učinki zdravila so bili vidni že po dveh dneh.

Raziskava, objavljena v reviji PLOS, je po besedah Hawkshawa zelo pomembna, kajti gre za nov pristop. Prejšnje študije so namreč glavno pozornost posvetile celicam. »Ko smo učinke zdravila preizkušali na miših, so se sprožili povsem drugačni molekularni mehanizmi. Če bi se torej zanašali na tiste izsledke, bi spregledali novo pot, ki se je pokazala,« je z najnovejšo raziskavo zelo zadovoljen Hawkshaw.

Vir: Independent

Priporočamo