Prehranska svetovalka Minka Gantar: "Zdravo se prehranjevati je odločitev!"

5. 2. 2017 | Vir: Jana
Deli
Prehranska svetovalka Minka Gantar: "Zdravo se prehranjevati je odločitev!" (foto: Igor Zaplatil)
Igor Zaplatil

Nasmejana, iskrena, topla, čuteča. To so besede, ki opišejo Minko Gantar. Prehransko svetovalko, ponosno mamo treh hčera, ki tako dobro skriva svoja leta, da je težko verjeti, da jih ima 46. In zdaj tudi avtorico knjige Ko imajo hormoni žur.

Kje je njena skrivnost do dobrega počutja in svežega videza? Reševala sem sabo sebe, je začela pripovedovati. V njeni zgodbi delček sebe najde vsak med nami.

»Po tretjem porodu sem se počutila kot slon,« brez dlake na jeziku hudomušno razlaga Minka, ki je hlastanje po hrani prvič izkusila v puberteti. Kot najstnica je imela 15 kilogramov več, kot jih ima danes. Izgubila jih je po sistemu 'manj žri', a so bile posledice: slaba kri, pomanjkanje energije, brezvoljnost. Ko se je po rojstvu najmlajše hčere odločila, da bo spet hujšala, je poskusila več diet. Vendar brez uspeha. Ugotovila je, da o hrani nima dovolj znanja, zato je posegla po knjigah. »Montignacova prehrana je bila ena od prvih metod, ki sem jih študirala. Takoj me je potegnila prehrana po glikemičnem indeksu, vendar Montignac pravi, da zjutraj lahko ješ bele žemljice. Meni niso ustrezale, ker sem po eni beli žemlji utrujena obležala na kavču. Potem pa mi je prišla pod roke knjiga Spimo in hujšajmo. Tudi ta dopušča belo moko, kar meni ne ustreza. Tudi da bi jedla le beljakovine in nič ogljikovih hidratov ter sadja, se mi je zdelo preveč radikalno. Zato sem te različne metode povezala in jih združila v svojo.« V svoj knjižni prvenec Ko imajo hormoni žur, bistvo je glikemični indeks hrane. Prvih tri tisoč knjig so bralci razgrabili, zato je knjiga že v ponatisu.

Recept je glikemični indeks

Stranke, ki želijo izgubiti telesno težo ali pa se bolj zdravo prehranjevati zaradi slabega počutja, pogosto tudi zaradi zdravstvenih težav, povabi v svojo kuhinjo. Tam jim pripravi zdrav obrok z nizkim glikemičnim indeksom, da vidijo, da je takšne obroke preprosto pripraviti in – še pomembnejše – da so okusni. Tudi naju s fotografom je čakala malica, ki jo je Igor, zaprisežen mesojedec, prijazno zavrnil. Jaz sem radovedno posegla po hrani na mizi, bila je odlična. Glikemični indeks malice, ki sva jo zobali med pogovorom: paprika, mocarela in humus z avokadom, mandlji in peteršiljem – 7. Na drugi strani mize so bili v posodici piškoti iz bele moke, glikemični indeks enega piškota je 70. 10 najinih malic za en piškot. Privoščili sva si še ajdov kruh, ker številni med nami pač težko brez kruha, z glikemičnim indeksom 45. Z rezino kruha, na katerega namažemo humus, zraven pa pojemo še košček mocarele in papriko pridemo do indeksa 20. To je glikemični indeks za hujšanje, ki mora biti pod 30. Med 30 in 50 je za uravnavanje telesne teže. Glikemični indeks nad 50 redi. To velja za vsak posamezni obrok, na dan moramo pojesti pet obrokov. Pomembno pa je, da med njimi mineta 2 uri in pol.

Težave s hrano se skrivajo v podzavesti

»Številni po pomoč pridejo zaradi težav s sklepi, ščitnico, zaradi hormonskega neravnovesja. Sprememba prehranjevalnih navad je del rešitve, a verjemite, skoraj vedno pridemo do globljih čustvenih težav. Ker ljudje težko govorijo o negativnih čustvih, ustvarjajo obloge okoli sebe. Zaradi nesposobnosti izražanja ščitnica ne deluje pravilno.« Tik pred najinim intervjujem je imela na pogovoru 40-letno gospo, ki se že vse življenje bori s kilogrami. Rodila se je kot nezaželen otrok in ta boleča čustva zalagala s hrano. Z Minkino pomočjo je izgubila 20 kilogramov, potem pa doživela prometno nesrečo in pristala v komi. Nesreča jo je pripeljala do prebujenja, da mora s preteklostjo opraviti. Da ni treba vsakič, ko se zbudi občutek zavrženosti, poseči po nezdravi hrani. »To skupaj rešujeva, počasi, korak za korakom. Predelujeva. Zdaj ve, da bo zmogla. Hrana je 80 odstotkov vsega, o tem sem prepričana, a tudi tistih 20 odstotkov zgodbe je pomembnih.« Poleg občutka zavrženosti so s prekomerno telesno težo povezane še vse oblike zlorabe in strahovi. »Ljudi je danes najbolj strah izgube finančne varnosti. Bojijo se sprememb, zato vztrajajo v slabih službah in slabih odnosih. Namesto da bi naredili premik, so raje nezadovoljni in nesrečni.« Ta strah se kaže v bolečinah v hrbtenici. Boleča hrbtenica namreč pomeni temeljni strah preživetja. Stres se kaže v podočnjakih, pomaga čaj iz zlate rozge, ki okrepi delovanje nadledvične žleze. Pogosto smo zakisani, zato pijmo vodo. Vsako uro kozarec vode, na 25 kilogramov telesne teže 1 liter vode,« svetuje Minka.

Zdrava hrana ni draga!

V svoji knjigi bralcem poleg natančnih glikemičnih indeksov hrane, ki koristijo pri sestavi jedilnikov, ponuja številne recepte, tudi za sladice. A Minka pogosto sliši, da je zdrava hrana draga, predraga. S tem se ne strinja. »100-gramska čokolada, ne bom omenjala blagovne znamke, stane evro. Kilogram jabolk stane pol manj. Za dva evra dobim 2 kilograma skute.« Sezonsko sadje in zelenjavo je mogoče kupiti po povsem sprejemljivih cenah. Drži, da so mandlji, lešniki in orehi dražji, a jih v enem obroku poješ le nekaj. »Zdravi obroki niso dragi, to je mit, ne resnica.«

Zdrav jedilnik za 1 dan

In kaj bi po metodi Minke Gantar pojedli v enem dnevu? Kaj bi dali v svoje obroke? »Za zajtrk smuti, sploh za tiste, ki zjutraj niso vajeni jesti. Zmešamo jogurt, borovnice, cimet, lahko tudi ingver in kurkumo. Če imamo raje zelenjavo, pa jogurt, peteršilj, kivi, ščepec soli, lahko tudi avokado.« Za dopoldansko malico svetuje hrano, ki jo lahko nesemo v službo. Pest mandljev in jogurt. »Pri kosilu je pomembno sestavljati. V menzi denimo vzamemo kuhano in svežo zelenjavo, piščanca ali lososa na žaru ter riž.« Popoldanska malica je lahko enaka dopoldanski ali pa denimo kos pršuta ovit okoli sira. »Večerja naj bo čim bolj beljakovinska. Nič ogljikovih hidratov, nič kruha, nič sladkarij.« Če boste po vsem naštetem še lačni, popijte kozarec jogurta, tudi ob 11. uri zvečer, če bo nuja.

Sprememba v glavi

»Še ena pomembna zadeva je: sebe postaviti na prvo mesto. Zjutraj prej vstanem samo zato, da najprej poskrbim zase.« Tega se je težko naučila, prizna, ker smo še posebej ženske vzgojene, da moramo poskrbeti za druge. Za otroke, za partnerja, za starše. »Moja najmlajša hči je kot otrok ponoči pogosto jokala. Bila je kričač. S hčerko v naročju sem hodila iz ene sobe v druge mimo ogledala. Vsakič, ko sem se zagledala v zrcalu, sem si rekla: »Rada se imam in se cenim.«« V neprespanih nočeh bi lahko bentila, se jezila, a se je odločila, da bo svoje misli usmerila k sebi. In ko nekaj, neki stavek dovolj dolgo ponavljaš in vanj verjameš, se te besede zasidrajo v tebi.

Vse v življenju je odločitev

Shujšati je odločitev. Zdravo se prehranjevati je odločitev. »Sreča je odločitev in tudi o tem pišem v knjigi.« Pa o moči odpuščanja. »Zaciklamo se v odnose, v pretekle dogodke, ki nam vzbujajo občutke krivde.« Vsak med nami je že bil kdaj prizadet. Vsi smo že gojili zamere. »Sama govorim o božji ljubezni in odpuščanju. Svojim strankam, ki ne verujejo v Boga, rečem, naj se osredotočijo na višjo silo, vesoljno energijo, ki polni srce.« Piše tudi o samopodobi, hormonskem ravnovesju in izzivih skozi življenje. In če kaj drži, drži to: življenje je polno izzivov, naša naloga pa, da se z njimi čim bolj uspešno spopademo in ob tem ohranimo sebe. Minki Gantar to – kot kaže – uspeva!

Maja Sodja

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del