Zaključna razstava katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil naravoslovnotehniške fakultete
Da na mladih stoji svet ali, bolje rečeno, moda in umetnost, dokazuje razstava, ki se je začela v Slovenskem etnografskem muzeju 30. maja pod naslovom Ročne tehnologije, na kateri je mogoče spoznati zaključna kreativna dela katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete.
Mladi na različnih področjih delovanja in ustvarjanja vnašajo ideje in novosti, ki kažejo odklon od dosedanjega in prinašajo spremembe. Kot odgovor na trenutno stanje hitre modne in tekstilne industrije ter zasičenost trga z izdelki brez dodane vrednosti se letos študenti oblikovanja tekstilij in oblačil obračajo k ročnemu delu in novim tehnologijam. Dela temeljijo na osebnih zgodbah in na uporabi že skoraj pozabljenih tradicionalnih ročnih spretnostih ter inovativnih manipulacij tekstila. Pri tem gre za vzpostavljanje sinergije ročnega dela in novih tehnologij, tradicije in inovacije, preteklosti in vizij prihodnosti. Ob tem se zavemo, da ročno delo pridobiva vrednost, ki pa v dialogu z novimi tehnologijami predstavlja smer razvoja v prihodnosti.
Denis Lukešević
Navdih sem črpal v slovenskih šegah in navadah, povezanih s praznikom velike noči. Izbral sem barvne in zanimivo povezane butare, s katerimi sem se srečal že v otroštvu. S posebnim triosnim takanjem trakov sem ustvaril različne barvne vzorce, ki so me vodili do končne kolekcije.
Agnieszka Korandy
Svoj izdelek sem poimenovala Vrša. Projekt sem začela s fotografijo ženske v tradicionalnih oblačilih, ki je obuta v plezalno opremo. Pri tem sem se osredotočila na dereze, kjer sem raziskovala preplet kovine in usnja. Med kreiranjem in raziskovanjem teh dveh materialov sem dobila idejo za vršo. V poljskem jeziku beseda 'rak' namreč pomeni tako dereze kot rakovico. Prepričal in navdihnil me je torej ta dvojni pomen.
Lara Banovec
Projekt sem naslovila Inner animal self. Masko tvorijo poteze različnih živali, ki metaforično predstavljajo notranje psihično stanje posameznika v smislu čustev, spominov in lastnosti. Ta živalski križanec naj bi bil tvoj avatar, inner animal self. Masko sem izdelala s preprosto tehniko pletenja košar ter jo nadgradila z obleko, na kateri sem uporabila tehniko smocking.
Katarina Kimovec
Izhodišče je bil star pulover, s katerim sem eksperimentirala brez omejitev. Na njegovo površino sem s kvačko nanašala nove sloje trakov, volnenih niti in prej, iskala volumne in prostor med sankami pletiva, ki so mi omogočale spajanje. Pri procesu eksperimentiranja s pletivom sem spoznala, kaj mi material omogoča in ponuja.
Matic Bizjak
Navdih sem iskal v dotiku, mehkobi, toplini - v objemu varnosti pred zunanjim svetom po rojstvu.
Kaja Bakan
Kot navdih sem izbrala grafičnega umetnika M. C. Escherja, ki se v svojih delih poigrava z geometrijo, neskončnostjo ter odnosom med 2D-ploskvijo in 3D-prostorom.
Da je projekt zaživel, se je treba zahvaliti naslednjim udeležencem: Slovenskemu etnografskemu muzeju
Projekt Idrijska čipka je nastal v sodelovanju z Občino Idrija, Centrom za Idrijsko dediščino in Društvom klekljaric idrijske čipke.
Vodja projekta: izr. prof. Elena Fat
Sodelavki pri postavitvi razstave: Nataša Hrupič, Alenka More
Zunanja strokovna sodelavka: dr. Janja Žagar, Slovenski etnografski muzej
Oblikovalci celostne podobe: Tara Lombergar, Denis Lukešević, Neža Pavrič
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
