Z modno oblikovalko Simono Kogovšek smo se zapletli v pogovor po zaključku ljubljanskega modnega tedna, na katerem je predstavila novo pomladno-poletno kolekcijo Ona.
Ime blagovne znamke Pisano na kožo daje vedeti, da se potrudite za svoje stranke in jim ukrojite oblačila po meri ...
Pisano na kožo je bil vedno samo slogan. Vsaj tako smo si zamislili z Meto Wraber, ki ga je ustvarila zame, vendar smo ga očitno preveč poudarjali in so vsi razumeli, da gre za blagovno znamko – a je bilo ime znamke v resnici vedno moje ime. Zdaj sem spremenila podobo z novim logotipom, ki ga je zame ustvaril Ljubo Bratina. Logotip je izpeljanka iz črke »s« in pa stilizirana zanka overlocka, ki me spremlja že od vsega začetka. Zdaj se grem zares.
Vsem oblačilom so skupna rdeča nit 'overlock' šivi. Zakaj ste se odločili za tovrsten slog šivanja in oblikovanja oblačil?
Tovrstni slog je prišel sam od sebe. Kot začetni eksperiment. Učinek, ki ga dobiš s temi šivi, in ko dodaš še metalno nit, mi je bil blazno všeč. Sem pa želela slog 'arts & craft' nadgraditi in dodelati do bolj modnega, resnega sloga. In še vedno to počnem – nadgrajujem. In počasi dodajam nove tehnike, stile. Ker vedno zahtevam več.
Ravno ste zaključili novo pomladno-poletno kolekcijo Ona in jo predstavili na ljubljanskem modnem tednu (LJFW) – kaj je značilno zanjo?
Navdih sem črpala v sebi. Če se človek dobro počuti v svoji koži, lahko premika gore. Kolekcijo sestavljajo lahkotne obleke iz džersija, ki vključujejo veliko zapeljive čipke, izražajo seksapil in poveličujejo ženske obline. H kolekciji sem dodala zanimive pelerine vseh barv, ki popestrijo garderobo z unikatnim videzom. Pelerine so nepremočljive in podložene s čipko, ki dopolnjuje pestrost kreacij in prav tako na seksapilen način zaokrožijo rdečo nit. Odziv na kolekcijo je bil zame fantastičen. V naslednjih treh dneh po reviji so si modne navdušenke prisvojile kar lepo število kosov iz kolekcije. Sledila pa so tudi naročila v drugih konfekcijskih številkah.
Kakšne ženske sicer nosijo vaše kreacije?
Ženske, ki po večini posegajo po mojih oblačilih, so samozavestne, atraktivne, se ne bojijo poudariti svoje ženskosti, ne da bi trpelo udob-je. So uspešne, vedo, kaj hočejo, in so kar naprej v pogonu.
Od kod pa vam osebno navdih za ustvarjanje?
Iz življenja. Osnovni navdih, ki me je prvi popeljal do sloga, kot ga imam, so bili metulji in kačji pastirji. Torej pred več kot 15 leti. Ta se je obdržal v slogu. Se pa slog razvija glede na življenjska obdobja. Zdaj izbiram bolj prefinjene barvne kombinacije. Uporabljam več črnine. Predvsem se vidi napredek v tehničnem smislu in v kakovosti. Ko mi kakšna stranka pokaže izdelek, star deset ali petnajst leti se kar malo zgrozim. Po drugi strani sem pa vesela, da je napredek viden. Moje prve kreacije so bile bolj divje v smislu barvnih kombinacij in krojev. Asimetrijo seveda še danes uporabljam, vendar bolj premišljeno in prefinjeno.
Zadnje čase postajajo priljubljena oblačila, ki jih je mogoče nositi na več načinov, vi ste tak modni kos pikoreo predstavili že pred leti – ga imate še v ponudbi?
Pikoreo je bil v določenem obdobju izredno popularen, še zdaj se zgodi, da me povprašajo po njem. A sva ga z možem opustila, ker nama je vzel preveč časa in truda za minimalen rezultat. Sama sem imela še toliko idej, da se nisem imela časa ukvarjati z razvojem pikorea. Ni mi žal, saj je na spletu toliko podobnih različic in težko je parirati s kakovostjo in ceno.
Oblačila izdelujete tudi po meri – samo za ženske ali se na vas obračajo tudi moški?
Načeloma izdelujem oblačila samo za ženske, vsake toliko pa se pojavi tudi kakšen moški z željo po čem drugačnem. Ali pa ga o tem prepričajo njihove najdražje. Takrat imam večjo tremo. So večji kritiki. Sem pa vesela, ko vidim, da so zadovoljni in da mi je uspelo z detajli doseči tisti 'tvist', ki kos naredi drugačen, primeren tudi za moške.
Atelje imate v Kranju, dejavni ste tudi v ljubljanski trgovini Zoofa, ki je v bistvu zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev, ki sta jo leta 2013 odprla z možem in pridruženimi slovenskimi ustvarjalci. Ste več časa v ateljeju v Kranju ali v trgovini v Ljubljani?
Več časa sem seveda v studiu v Kranju, približno štirikrat na mesec pa me najdete tudi na dežurstvu v Zoofi, ki jo vodimo skupaj s še 11 drugimi uveljavljenimi oblikovalkami.
Če bi lahko izbirali, v katero mesto bi postavili svoj atelje?
Najbliže bi mi bila Barcelona. Nikoli pa ne veš, kam te pot odpelje. Pri meni je tako, da mož za nekaj let naprej vidi, kaj bi se lahko dogajalo z mojo znamko, in mi tudi pomaga pri vzponu, jaz si težko vizualiziram, če še ne vidim poti to tja. Še dobro, da imam takega 'menedžerja' doma, ki skrbi za take premike.
Za konec še kakšen nasvet za bralke, kako na telesu prikriti kakšno pomanjkljivost?
Vsaka ženska bi morala svoje obline ponosno nositi. V svoji koži se moramo dobro počutiti. Oblikovalke in oblikovalci pa smo tu zato, da določene obline poudarimo, druge pa skrijemo. Pri širokih bokih in močnejših stegnih stremite k temu, da poudarite zgornji del telesa. Izberite materiale in silhuete, ki se ne oprijemajo, ampak gladko drsijo ob bokih in nogah. Spodnji deli naj bodo enobarvni, v nasprotju z zgornjimi. Primerne so tudi obleke in tunike, ki jih kombinirate s temnimi legicami. Če bi želeli prikriti trebušček, izberite daljše majice ali tunike, ki zdrsijo prek trebuha, ali tunike, rezane pod prsmi. Odličen kroj je A. Nikakor ni nujno, da nosimo najmanjšo konfekcijsko številko. Najbolj pomembno je, da nam je v oblačilih udobno, vendar nič bolj kot to, da se v njih počutimo ženstveno, atraktivno.<
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv in Jure Makovec (kolekcija)
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču