Sanja Grcić je modna strokovnjakinja v najširšem pomenu besede, modna oblikovalka, gledališka in filmska kostumografinja ter kustosinja razstav s področja modnega oblikovanja. Z njo smo se pogovarjali o stanju mode pri nas.
Nekoč ste dejali, da vas ne skrbi za slovenske modne ustvarjalce v tujini, da pa vas skrbi slovenska moda v Sloveniji. Kako bi ocenili trenutne razmere?
Večina prodornih, nadarjenih in usposobljenih mladih modnih oblikovalcev in drugih modnih profesionalcev takoj po končanem študiju odide v tujino in jih izgubimo za vedno. Ta teden sem znova izgubila odličnega asistenta, ukradel mi ga je Hugo Boss. Zaradi tega sem hkrati vesela in ponosna, a tudi žalostna in razočarana. Generacije talentov šolamo za tuja podjetja. In ko jim v tujini uspe, nanje pozabimo. Nikoli jih ne povabimo za predavatelje, profesorje, svetovalce. Dolgoročne katastrofalne posledice cunamija odtekanja kreativnih talentov bomo doma ozavestili, ko bo že prepozno.
Česa nima slovenska modna industrija, kar imajo te industrije na tujem?
To je podobno, kot da bi me vprašali, česa nima Olimpija, kar ima Barcelona. Nima tradicije, finančnih sredstev, igralcev prvega razreda, menedžerjev svetovne lige, rezervne klopi, profesionalnih sodnikov, VAR-tehnologije, imenitnih gostovanj v Parizu ali Milanu …
Kaj vam pomeni moda kot oblikovalki, ženski in podjetnici?
Kot oblikovalki nenehni vir navdiha, predmet raziskovanja, občudovanja ter stalnega raziskanih lastnih vrednot in pričakovanj. Kot ženski mi včasih pomeni obremenitev, včasih zabavo, tudi prazno puhlico, a včasih popolnoma predano ljubezen. Kot podjetnici mi zadnje čase predstavlja nerešljiv izziv, od katerega poskušam zbežati, pa mi ne gre.
So Slovenke in Slovenci modno ozaveščeni in kaj to danes pomeni?
Biti modno ozaveščen danes pomeni vrnitev k starim vzorcem nakupovanja in spoštovanja oblačil, kot smo jih poznali še v socializmu. Modno ozaveščeni potrošniki kupujejo manj izdelkov, ampak ti so narejeni lokalno, etično in trajnostno iz ekoloških materialov. Kupujejo pri domačih oblikovalcih, obleke si naredijo po meri pri lokalni šivilji ali jih poiščejo v trgovinah iz druge roke. Oblačila nosijo dolga leta in jih hranijo še za naslednje generacije. Slovenci vedno malo zamujamo z modno ozaveščenostjo, kar koli že pomeni v določenem trenutku. Ozaveščenost, modna ali katera koli druga, je nekaj, kar moraš trenirati od malega, zato bi jo bilo treba uvesti že v vrtcu kot obvezno gradivo.
Kaj je bil povod za prvo javno konferenco o modi pri nas in kaj lahko od nje pričakujemo?
Junija letos sem bila kot strokovnjakinja na področju mode povabljena v Budimpešto, na IV. kulturno-kreativni forum Kitajske in CEEC, posvečen modi, filmu in kreativnemu turizmu. Po ogledu predstavitev svetovno priznanih in poslovno uspešnih madžarskih modnih znamk sem ugotovila, da imamo slovenski oblikovalci enako dobro zasnovane, oblikovane in izdelane kolekcije, ampak niti približno tako dobre promocije, predstavitve, trženja. Manjka nam poslovnih znanj in posledično tudi tržnih uspehov. Na tem forumu je slovensko kreativno industrijo predstavljala ga. Mika Cimolini iz Center za kreativnost, začeli sva pogovor o izboljšanju kreativnega potenciala slovenske mode in tako se je razvila ideja o skupni konferenci Društva SOTO in Center za kreativnost. To je prvi poskus izobraževanja slovenskih modnih profesionalcev v smeri boljšega poslovanja. Od konference lahko pričakujemo koristne informacije od imenitnih tujih in domačih gostov v obliki panelnih pogovorov in predavanj, predstavitve najbolj uspešnih in zanimivih slovenskih modnih znamk, svetovanja strokovnjakov iz globalne industrije, vpogled in direktni nakup najnovejših kolekcij 40 lokalnih modnih znamk na Pop-up showroomu, druženje ob domačih in tujih modnih revijah, izdajo tiskanega in digitalnega modnega zemljevida Ljubljane in Maribora, s katerim vsem obiskovalcem in turistom v naših dveh prestolnicah omogočamo vpogled v domače modno ustvarjanje. Srčno upam, da lahko pričakujemo tudi množičen odziv in dober obisk domače strokovne in medijske modne javnosti ter optimistične obete za prihodnost. In da konferenca ne bi bila prva in zadnja.