Miselnost 'kupi in odvrzi' je postala družbeno popolnoma sprejemljiva. Na drugi strani pa nam podatki kažejo, da se je tekstilna industrija povzpela že na drugo mesto največjih onesnaževalk okolja, takoj za naftno. V celotni verigi prihaja tudi do množičnega izkoriščanja ljudi v državah tretjega sveta. Alternativa? Trajnostna moda.
Trajnostna moda postavlja v ospredje ekologijo in človekove pravice. Oblačila in modni dodatki morajo izpolnjevati določena merila. O njej je vse več tudi v Sloveniji, zato smo na klepet povabili oblikovalko trajnostne mode Tino Logar Bauchüller, ki se je pred kratkim predstavila na sejmu etične mode v okviru berlinskega tedna mode.
Niste šolana modna oblikovalka, po izobrazbi ste ekonomistka. Kdaj vas je zaneslo v svet mode?
Moda je že od nekdaj moja ljubezen. Z babico sva skupaj ustvarjali, prvo modno revijo sem imela v osnovni šoli, ampak z ekonomijo se dobi služba. (smeh) Pa se je v resnici malo obrnilo. Mi pa to znanje oz. miselna naravnanost koristi v smislu, da si moraš sam poiskati priložnosti na trgu. Čeprav nimam 'oblikovalske izobrazbe', se povezujem z ljudmi, ki imajo ogromno znanja s tega področja. Sama pripravim dizajn in izberem materiale, nato pa se posvetujem s šiviljo, preden uresniči moje zamisli.
Zakaj ste se odločili, da boste sledili načelom trajnosti?
Trajnostno naravnane rešitve so mi od nekdaj blizu, tukaj vidim prihodnost.
Oblikovalci trajnostne mode morate slediti določenim merilom. Katerim sledite vi?
Načelom trajnosti sledim tako, da izdelujem oblačila iz ekoloških materialov, ki so narejeni v skladu s standardi najbolj strogih certifikatov, kot sta GOTS in IVN BEST. Določeni so številni pogoji, ki morajo ustrezati materialom s tema certifikatoma. Npr. v vseh fazah proizvodnje tekstila mora biti ekološko pridelan tekstil ločen od proizvodnje konvencionalnega tekstila. Dodatek barvil, stabilizatorjev in drugih proizvodnih kemikalij za tkanino je natančno predpisan in mora ustrezati standardom. Dodajanje težkih kovin, formaldehida in gensko spremenjenih sestavin ni dovoljeno. Vsi pridelovalci in predelovalci ekološke tkanine morajo tudi izpolnjevati socialne standarde. Sama sodelujem z dvema slovenskima šiviljskima podjetjema. Lokalna proizvodnja mi omogoča vpogled v delovanje podjetij in zagotovilo, da šivilje, s katerimi sodelujem, delajo v urejenih delovnih razmerah in za svoje delo prejmejo pravično plačilo.
Tudi to, da so vaša oblačila 'klasična', je po eni strani trajnostno.
Da, velike modne verige imajo skoraj vsak teden na policah novo kolekcijo. Jaz pa poskušam slediti trajnosti tudi z brezčasnimi oblačili, ki ne sledijo trendom. Seveda poskrbim za detajle, da kos oblačila postavim v današnji čas, ampak hkrati so to oblačila, ki nam 'služijo' leta zaradi kakovostnega materiala in izdelave. Tudi če zamenjamo ves bombaž z ekološkim in imamo še vedno takšno proizvodnjo oblačil kot do zdaj, nismo prav veliko naredili v smeri trajnosti. Še vedno imamo enako količino oblačil, ki jih v resnici ne potrebujemo. Poenostavljeno pravim, da je pet srajc čisto dovolj, če so kakovostno izdelane, in jih je mogoče preprosto kombinirati.
Ne morem mimo cene. S prijateljico sva si skupaj ogledovali vaša oblačila. Prvi komentar ob pogledu na ceno – drago je, to pa res premisliš, ali boš plačal.
To je tisto, kar med drugim želim sporočiti. Seveda si želim, da bi se moji kosi oblačil prodajali, ampak je pred nakupom potreben razmislek. Če je oblačilo prepoceni, se hitro zgodi impulzivni nakup in se kupuje in kupuje, ni pa spoštovanja do tega oblačila. Trajnostna oblačila so zaradi kakovostnih materialov in izdelave v malce višjem cenovnem razredu. Vendar če upoštevamo, da ne potrebujemo kopice poceni izdelanih oblačil, in raje kupimo nekaj kakovostno izdelanih kosov, se znesek, porabljen za nakup oblačil v teh dveh primerih, v resnici ne razlikuje.
Zakaj so cene višje?
V resnici mora biti takšna, ker z nižjo ceno ne bi pokrivala stroškov izdelave oblačil in vsega potrebnega za uspešno delovanje blagovne znamke. Že samo materiali, ki jih kupujem, so zaradi standardov dražji. Spadam sicer v cenovno bolj dostopno trajnostno modo. Želim si namreč, da postane trajnostna moda alternativa hitri modi, ampak v smislu količinsko manj, daljša raba in boljši materiali in izdelava – na tak način pa se račun izide.
Svoja oblačila ste predstavili tudi na enem najbolj prepoznavnih sejmov v Berlinu, kjer se je predstavilo približno 130 blagovnih znamk. Kaj vam pomeni ta priložnost?
Ta priložnost mi nedvomno veliko pomeni, saj omogoča širjenje prepoznavnosti blagovne znamke tudi na drugih evropskih trgih. Obiskovalci sejma so namreč večinoma predstavniki trgovin s konceptom trajnostne mode. Na sejmu trajnostne mode v Berlinu sem povečala prepoznavnost blagovne znamke, pridobila stike tako trgovin kot tudi ponudnikov ekoloških materialov ter sklenila nekaj naročil. Če bo šlo vse po načrtih, bodo oblačila Mila.Vert kmalu na voljo v trgovinah s trajnostno modo v več evropskih državah.
Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Igor Zaplatil, Nika Koležnik
