Počasi se že zavedamo, kaj pomeni ravnanje z odpadki in koliko škode delamo naravi, a mimo tega še zdaleč ne moremo.
Slovenka leta 2018 in predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je s svojim poslanstvom znova opozorila na življenje z odpadki, ki nas obdajajo.
Story: Ste predsednica društva Ekologi brez meja pa tudi dolgoletna aktivistka za čistejše okolje. Kakšen trend ravnanja z odpadki se danes pojavlja?
Medtem ko je pred leti na tem področju vladal zelo velik pesimizem in so odpadki ležali skoraj povsod, se je v zadnjih dveh ali treh letih pogovor o tem dvignil na višjo raven. Kot da smo dali v višjo prestavo, stvar precej bolj ozavestili, a imamo še vedno velik problem, ker si še vedno zatiskamo oči pred tem, da količina odpadkov še vedno narašča.
Story: Zaradi družbenih omrežij in medijev so ljudje vedno bolj ozaveščeni o problematiki čistega okolja. Kljub nekaterim ukrepom, na primer zmanjševanje plastičnih vrečk, pa opažamo, da številne države še vedno ne posvečajo pozornosti plastičnim embalažam. Kaj menite o tem?
Zdaj, ko so plastične vrečke že tik pred ukinitvijo, se mi zdi zanimivo videti, koliko časa je potrebno, da dojamemo, zakaj so nekateri koraki, med drugim prepovedi, ključni. O tem smo namreč tudi v Sloveniji delali projekte in že pred desetimi leti celo spisali predlog zakona o prepovedi. Lahko samo upam, da bo čas za zmanjšanje količin plastične embalaže, ki je slabe kakovosti in je niti ne moremo reciklirati, krajši. Države, med drugim naša, pa se pri tem niso spoprijele še z marsičim.
Story: Kako priljubljena je vnovična uporaba vsega, kar je mogoče znova uporabiti. Koliko smo Slovenci ozaveščeni o tem?
Pri ponovni uporabi imamo v Sloveniji še ogromno prostora, včasih smo to znali - znova uporabljati, popravljati stvari, imeli smo zelo zanimive poklice, mojstre te in one. Pri tem se skriva tudi ena od velikih priložnosti za vnovičen zagon obrti, storitev itd. Če bi bolj razumeli, zakaj je vnovična uporaba res pomembna, kako pomembno je izdelovati stvari iz kakovostnih materialov, bi vsi lahko imeli kaj od tega: družba, okolje in slovensko gospodarstvo.
Story: Če se dotakneva recimo tekstilne industrije ... V tujini so priljubljeni 'second hand shopi' oz. trgovine z rabljenimi oblačili, pri nas pa je čedalje več cenenih modnih kosov, ki se po trikratnem nošenju hitro uničijo. Kakovosti ni več in posledično je velik odpad cenenih oblačil. Kaj menite o tem?
Pri vnovični rabi tekstila se je v Sloveniji mogoče še največ premaknilo, pred leti so trgovine z rabljenim tekstilom bile skoraj tabu, danes se odpirajo nove, tudi spletne, in po izkušnji nakupovanja rabljenih kosov dojameš, zakaj ima kakovost vedno prednost pred količino. Je pa ob tem seveda treba poudariti, da se odpira še večja množica trgovin s cenenimi kosi, slabimi tkaninami, prepojenimi s strupi, s hitro pokvarljivimi zadrgami. Tudi v Sloveniji imamo kup ustvarjalcev, dajmo priložnost njim, in ne nekim tujim korporacijam. Pri tem pa še nasvet: manj kosov v omari in naj bodo ti ta pravi in kakovostni, čeprav na začetku plačamo zanje več.
Story: Z naslovom Slovenka leta boste zagotovo lažje opozarjali na svoje poslanstvo. Nam zaupate, kaj vse počnete in kako so videti vaši delovniki?
Sem zelo aktiven človek, z veliko zanimanji. Moji dnevi so zelo polni, poleg aktivnega delovanja v društvu Ekologi brez meja sem še predavateljica, precej se rekreiram, berem in vse drugo. Dela v društvu skoraj ne dojemamo kot delo, mi to živimo, idej, kako prispevati k svetu z manj odpadkov, je še ogromno. Sem se pa odločila tudi, da se aktiviram na področju zelenih politik, ker smo pri tem v Sloveniji skoraj na začetku.
Story: Ni skrivnost, da ste aktivistka. Kako ste sploh zajadrali v ekologijo in kako ste se našli v tem kot v vašem poslanstvu? Po izobrazbi ste namreč profesorica matematike in pedagogike.
Sem zelo radovedna in ne morem se nehati čudit pogruntavščinam narave. Že v otroštvu sem bila zelo občutljiva za probleme v okolju (onesnažene reke, odpadke v naravi), potem sem se posvetila izobraževanju. To je pravzaprav temelj vsega, tudi tega, da razumemo, kaj počnemo z naravo. Včasih se mi zdi, da ne znamo uporabljati svojih možganov, in tu se pravzaprav zame združita področji izobraževanja in ekologije - ozaveščati je treba neprestano!
Story: Ne smem mimo velike akcije Očistimo Slovenijo, kjer ste aktivno sodelovali tudi v organizaciji. Nam zaupate kaj več o tem?
Prva akcija se je zgodila leta 2010 po vzoru akcije iz Estonije. Ideja, da se tega lotimo, me je tako zelo prevzela, da sem potem pustila službo in se popolnoma aktivirala v društvu. Sicer pa je tak trenutek, ko se skupaj najde okoli 30 različnih ljudi, ki verjame v to, da se vse da, če se hoče, in se prostovoljno za nekaj mesecev preda ideji, tako zelo redek. Privoščim ga vsakomur, ker šele takrat, ko se dvigneš s kavča za nekaj dobrega in skupnega, razumeš, da imamo izjemno moč, da lahko stvari spremenimo.
Story: Že leta 2010 ste bili vodja občinskih koordinatorjev, ko je potekala prva nacionalna akcija čiščenja divjih odlagališč v Sloveniji. Kaj ste takrat spoznali? Ima Slovenija še vedno preveč divjih odlagališč?
Takrat smo o tem, da divja odlagališča res obstajajo, prvič spregovorili. O odpadkih se nikoli prej ni toliko govorilo in zagotovo smo dvignili vse skupaj na višjo raven. Ljudje niso mogli verjeti, koliko je tega v naravi. Do danes se je ogromno očistilo, ostajajo pa še vedno primeri in najhuje pri tem je, da je pri nas nadzor izredno slab.
Story: Še vedno so največje težave pri gradbenih odpadkih in razpršenem smetenju. Kaj to v bistvu pomeni?
Pomeni, da se s tem ne ukvarjamo dovolj, premalo je jasnih rešitev. Pri gradbenih odpadkih je še dodaten problem, ker ljudje ne vedo, da jih lahko brezplačno ali pa zelo poceni oddajo v zbirnih centrih in celo mislijo, da ni problem, če jih odložimo v naravi. Glede smetenja pa lahko pogledate, da je vsakič znova ogromno odpadkov ob cestah, na počivališčih, ob klopeh. Bilo bi fino, če bi primerno obnašanje zahtevali tudi od gostov, ki pridejo v našo državo.
Story: Kako si vzamete čas zase in kako se najraje sproščate ob delu, ki ga opravljate?
Zame je počitek to, da imam popoln mir, da je telefon tiho in imam vsaj en dan brez obveznosti. To tempiranje časa in iskanje lukenj v urnikih je zame najbolj stresno. Sicer pa večno hrepenim po branju, zelo rada se ukvarjam z različnimi športi in raziskujem naravo in ljudi.
Besedilo: MIMA // Fotografije: Goran Antley, Primož Predalič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
