Urška Golob je bila od nekdaj rada drugačna, zato ni prav nič nenavadno, da se je lotila ustvarjanja nakita, ki bi običajnega človeka spravilo ob pamet, saj je vsak kos ročno izdelan iz vrvi, ki jo ovija z nitmi in oblikuje v različne strukture.
Da v njej živi nemirna ustvarjalna duša, je odkrila že kot majhna deklica, saj se je rada igrala s koraldami, šivala oblekice za punčke, delala šatuljice iz mavca in slikala, plesti pa se je naučila že pri šestih letih. »Z ustvarjanjem sem se lahko zamudila ure in ure. Pozneje sem se srečala tudi z gledališčem in v njem neznansko uživala, napisala še kako pesem in se celo lotila pisanja knjige, pa je ostala nekje na sredini zgodbe,« nam je zaupala ustvarjalka po duši in pravnica po poklicu.
Kako to, da ste študirali na pravni fakulteti, in ne na kateri od bolj umetniško usmerjenih fakultet?
Ko sem se v gimnaziji odločala, kateri študij izbrati, me je zanimalo toliko področij. Odločala sem se med geografijo, slovenščino, matematiko in pravom, tudi na AGRFT sem pomislila, na koncu pa sem se odločila za pravo, ker sem se videla v tem poklicu. Menila sem, da lahko ustvarjam v prostem času, in to ne glede na izobrazbo. In še danes mislim, da sem se odločila pravilno.
Kateremu delu danes dajete prednost – pravnemu ali ustvarjalnemu?
Pravo mi daje redni zaslužek, poleg tega mi še vedno požene kri po žilah in mi zadaja izzive. Ustvarjanje pa je kot proces spreminjanja ideje in različnega materiala v nekaj lepega, novega in zanimivega, viden nastanek moje fantazije, kar me izpopolnjuje. Mislim, da se pri meni ustvarjanje in pravo odlično dopolnjujeta.
Prijavljeno imate osebno dopolnilno delo. Ali morda razmišljate o samostojnem podjetništvu?
Res imam urejeno osebno dopolnilno delo, naslednji korak pa vsekakor vidim v popoldanskem samostojnem podjetništvu.
Za vaše izdelke je značilna tehnika ovijanja vrvi s prejami – ste obiskali kakšen ustvarjalni tečaj ali ste samouk na tem področju?
Na tem področju sem popoln samouk. Ustvarjalni tečaji niti ne bi bili zame. Ustvarjanje namreč vidim kot notranji proces, je nekaj intimnega, zato ne more biti naučeno, ampak moraš priti od ideje do izvedbe z lastnim trudom, poskusi in raziskovanjem, da lahko nastane res nekaj izvirnega. Tako se je pri meni začelo ovijanje vezalk z navadno volno. Sledil je najbolj vznemirljiv del mojega ustvarjalnega popotovanja – raziskovanje materialov, oblik, struktur, barv ... In še danes, ko nisem več na začetku, je to nujen del ustvarjanja.
Kako je z izborom barv – jih kombinirate po trenutnem navdihu ali raje upoštevate zakonitosti barvnega kombiniranja?
Obožujem barve, te so moja inspiracija. Barvne kombinacije nastanejo po navdihu iz narave ali med sprehodom po mestu, tudi ob pogledu v košek mojih sukancev, vsekakor pa ne morem mimo modnih barvnih trendov. Kar pa se tiče barvnih zakonitosti – tem pa rada nagajam in jih 'kršim'.
Kako zamuden je ustvarjalni postopek ovijanja vrvi?
Izbrala sem si precej zamudno tehniko, tudi zato, ker sem perfekcionistka. Izdelava pa zahteva tudi precej potrpežljivosti in natančnosti. Ideja običajno nekaj časa 'počiva' v glavi, potem pa se začne zelo natančno delo, ki bi običajnega človeka spravilo ob pamet, mene pa pomirja in navdušuje hkrati – ovijanje vrvi s tankimi nitmi druga ob drugo. Vsekakor je čas izdelave nakita odvisen od posameznega kosa, najdlje seveda izdelujem ogrlice – tudi do 4 ure. Običajno pa večji kos nakita ne nastane naenkrat, temveč po fazah, ker roke ne zdržijo. Manjši je kos nakita, bolj trpijo prsti – na primer, ko izdelujem nove mini uhančke t. i. vozličke. O, kako so me na začetku bolela zapestja in prsti. Sčasoma so se roke utrdile in dobila sem pravi občutek.
Kakšno žensko imate v mislih, ko ustvarjate nakit?
V mislih imam žensko, ki je odločna, rada drugačna in drzna, malo razposajena in igriva, pa še vedno 'chic' – to besedo tako rada uporabljam, ker jo vidim v svojem nakitu. In žensko, ki se rada 'pocrklja'. Ker pri ustvarjanju izhajam iz sebe, so vsi kosi takšni, da se sama vidim v njih.
Vaš nakit je moderen, a ima tudi malo boemskega pridiha, ste tudi sami boemskega duha?
Nekaj boemskega duha je zagotovo v meni. S tem mislim, da sem vedno pozitivno naravnana, ne maram omejitev, vedno sem želela biti drugačna in odstopati od povprečja, razmišljala zunaj okvirjev. Z boemskih duhom povezujem tudi to, da sem veliko sama s seboj in svojimi mislimi, v modnem smislu pa rada mešam različne sloge.
Kaj vse vam je v navdih pri ustvarjanju?
Moja inspiracija za oblikovanje nakita so barve, narava ter bit življenja nasploh. Včasih navdih najdem v malenkostih. Nakit je odraz moje fantazije in razpoloženja, zato je precej raznolik. Pod mojimi rokami nastajajo elegantni 'chic' kosi, drzni 'rock chic' in kot že rečeno – boemski kosi.
Zasledila sem, da je vaša najnovejša kolekcija ustvarjena s kovinskimi deli iz plemenitega jekla. Kako pomembna vam je kakovost materiala in koliko časa posvetite iskanju materiala?
Kakovost materiala mi je izjemno pomembna, saj želim, da bi stranke lahko nosile nakit tak, kot so ga kupile, dolgo, saj si to zaslužijo. Raziskovanje materialov mi vzame res veliko časa. Iščem jih doma in v tujini. Najprej sem vrv ovijala z bombažno prejo, ki se z nošenjem precej mucka. Začela sem spoznavati različne preje in končno našla trpežen, gladek in tanek sukanec, ki da nakitu fin videz. Potem sem šla v odkrivanje kakovostnih kovinskih delov, saj so me prejšnji prav jezili. In zdaj so vsi moji izdelki odeti v kovinske dele iz plemenitega jekla ali pa oblečeni v 16-karatno zlato ali rodij, ki je tudi zelo kakovostna kovina. In res sem navdušena in ponosna, da lahko nudim kakovosten izdelek.
Kakšna je vizija vaše blagovne znamke LIL.U za prihodnost?
Vsekakor si želim, da bi postala še bolj prepoznavna v slovenskem prostoru in preko meja. Sicer pa ne vem, kam me bo vodila domišljija in življenje. Prepuščam se toku in se ne omejujem.
Besedilo: Metka Pravst
Fotografije: Brigita Logar in osebni arhiv
