Nina Gumzej je ljubiteljica zanimivih ustvarjalnih materialov in velika oboževalka mačk, zato ni prav nič čudno, da svoj nakit izdeluje pod imenom Catninas.
Že od nekdaj vas privlačijo nenavadne stvari – kaj je torej tisto, kar naredi vaš nakit drugačen od ponudbe na trgu?
Mogoče to, da je igriv in resen hkrati. Verjetno sem takšna tudi sama. Verjamem, da je v življenju potrebno oboje in da si prizadevamo za ravnotežje. Všeč mi je, da moj nakit predstavlja del mene, mojega razpoloženja in pogleda ter razmišljanja v danem trenutku. To se izraža tudi v tem, kdaj kaj rada izdelujem.
Od kod torej jemljete navdih za vse te oblike nakita?
Rada verjamem, da navdih pride sam od sebe. Verjetno iz podzavesti. In ustvarjanje oziroma umetnost je dober kanal, da se ta izrazi. Priznam pa, da sem opazila, da zadnje čase veliko navdiha dobim iz narave oziroma simbolnega sveta, kjer ima vse svoj pomen. Nekako me to tudi najbolj pritegne. Zame je ustvarjanje kot tok, kot igra, in nikoli ne veš, kakšen bo končni rezultat, dokler ga ne vidiš.
Spominjam se vaših ustvarjalnih začetkov, ko ste nakit izdelovali večinoma iz žice. Kako se vaše izražanje z leti razvija, kako bi ga opisali in ali se je v teh letih kaj drastično spremenilo?
(smeh) Kje so ti časi. Nekje moramo začeti, kajne? Takrat se je zdela izdelava nakita iz žice točno to, kar sem morala izdelovati. Brez pomislekov. Na voljo sem imela tudi druge materiale, a izbrala sem žičko. Priznam, zelo mi je bila všeč, še danes mi je, a nekako ne začutim, da bi se izražala z njo. Seveda nisem nanjo pozabila, saj jo skupaj z aluminijem še vedno zelo rada potapljam v smolo.
Kako pa danes gledate na kolekcije iz prejšnjih let? Se boste še kdaj vrnili k ustvarjanju podobnih oblik ali so preteklost?
Ljudje se razvijamo, rastemo in prav je tako. Posledično se spreminjajo naši pogledi, navdih in tudi mediji, s katerimi se izražamo. Na svoje začetke sem zelo ponosna, saj brez njih danes ne bi bila, kjer sem. Lahko rečem torej, da je bil čisto vsak korak še kako potreben. Mislim, da ni tako samo pri ustvarjanju, ampak na vseh področjih našega življenja. Ne smemo preskakovati korakov, saj bližnjic ni. In vse se zgodi tako, kot se mora. Tudi to, da danes delam s polimerno glino, smolo in aluminijem, ni naključje.
Ko sva ravno pri materialih. Med ustvarjalnim materialom na vaši ustvarjalni mizi je zadnje čase veliko polimerne gline v kombinaciji s smolo, obe pa kombinirate še z drugimi materiali in orodji – s katerimi ta trenutek najraje ustvarjate?
Res je. Sem človek, ki rad sestavlja in meša stvari in materiale. Nekako se ne umeščam med izdelovalke nakita iz polimerne gline niti smole, tudi aluminija ne, ki je prav tako zelo pomembna komponenta mojih izdelkov. Všeč so mi mešani mediji. Rada vidim, kaj nastane, ko se med sabo povežejo, se nadgradijo in s tem dobijo novo dimenzijo. Vsak material, s katerim delam, mi nekaj pomeni. Polimerna glina je medij z ogromno možnostmi, smola je dimenzionalna in daje izdelkom prostornost, aluminij pa mi pomeni lahkotnost in trajnost. V svojem nakitu pogrešam še nekaj naravnega ... A tudi to bo kmalu.
Se načrtno lotevate ustvarjanja nakita, ga prej skicirate ali oblike nastajajo sproti in bolj spontano?
Redko si kaj narišem. Mogoče kakšno obliko, ki se porodi v mislih, ko sem že tik pred spanjem. Sicer pa uživam, ko svoje ideje spravljam v življenje, saj je ustvarjanje zame kot meditacija, ko stvari spustiš, da tečejo.
Kdaj pa najlažje ustvarjate – zjutraj ali zvečer? In ali je tovrstno ustvarjanje bolj hobi ali prava služba?
Sem nočna ptica ali mačka. (smeh) Večina kosov nastane ob bolj poznih urah, takrat ko otroci že odidejo spat in ko je zunaj slišati samo še zvok tihe noči. Seveda se je vse skupaj začelo kot hobi, a trenutno se s tem ukvarjam aktivno, kar pomeni, da je to tudi vir mojega prihodka.
Bi nam na kratko opisali postopek ustvarjanja?
Zaradi kombinacije materialov pri delu uporabljam veliko orodij. Izdelke izdelujem manufakturno. Sprva iz polimerne gline oblikujem osnovo, ki jo spečem, medtem si ročno izrežem aluminij, ki ga nato potopim v smolo, kombinirano s svetlečimi dodatki, žičkami.
Imate željo po tem, da bi podrobneje spoznali še kakšen ustvarjalni material in se mu v svojem izražanju še bolj posvetili, izdelke pa dodali v ponudbo?
Uf, pa ne enega. (smeh) Od nekdaj me mikata dva ustvarjalna materiala – keramika in srebro. Z njima si res želim delati ali pa vsaj poskusiti. Tudi risanje je nekaj, kar me prijetno vleče. Vendar ostaja v hobijskih vodah. Priznam pa, da sem si kupila tudi šivalni stroj, saj šivanje vsekakor spada na seznam znanj, ki se jih moram čim prej naučiti.
Ne morem mimo vprašanja: zakaj se v vašem ustvarjalnem imenu in logotipu pojavlja mačka?
Priznam, da sem to vprašanje pričakovala. (smeh) Mačke so moje muze. Preprosto jih obožujem. Od njih se učim in so tiste, ki mi pri delu velikokrat tudi delajo družbo in mi tako pomagajo. Zame niso le živali, ampak družinski člani. Hkrati pa so zelo ženstvene in da so del mojega logotipa, je bilo nekako smiselno, saj je moj nakit za ženske, ki so močne, neodvisen, drzne, spontane, a tudi umirjene in nežne. Menim, da mačke zelo dobro simbolizirajo vse našteto.
Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnji razvoj blagovne znamke Catninas?
Rada bi, da postane prav to. Blagovna znamka v širšem pomenu besede. Ne samo nakit, ampak znamka, ki ponuja tudi druge modne dodatke in mogoče tudi kaj iz tega okvira. Ideja o razširitvi ponudbe je v moji glavi že lep čas in samo čaka pravi trenutek, da bo našla svojo pot v udejanjenje.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču