Nove raziskave razkrivajo, da dišave in losjoni motijo naravni zračni ščit telesa, spreminjajo kemijo zraka v zaprtih prostorih in potencialno vplivajo na našo izpostavljenost onesnaževalcem.
Parfumi in losjoni motijo naravno kemijo, ki poteka v reakcijah med telesnimi olji z okoliškim zrakom in tako slabijo zaščitno pregrado, ki bi se sicer ustvarila.
Ne gre le za to, kako dišimo
Dišave in losjoni namreč ne spreminjajo le načina, kako ljudje dišijo, temveč aktivno vplivajo na kemijo zraka okoli uporabnika in motijo vitalni naravni proces, ki ga telo uporablja za zaščito pred onesnaženjem, ugotavlja mednarodna raziskovalna skupina, v kateri so tudi znanstveniki z univerze Penn State.
V novi študiji, objavljeni v reviji Science Advances, so raziskovalci ugotovili, da izdelki za osebno nego, kot so parfumi in celo neodišavljeni losjoni, spreminjajo kemično sestavo 'človeškega oksidacijskega polja', naravne zaščitne plasti zraka, ki obdaja dihalno območje in kožo osebe.
Študija kaže, da ti izdelki motijo način, kako kožna olja običajno reagirajo z ozonom v zaprtih prostorih in ustvarjajo zelo reaktivne hidroksilne (OH) radikale.
Ti radikali so bistveni za oblikovanje nevidnega kemičnega ščita okoli telesa, ki pomaga zaščititi pred izpostavljenostjo ozonu, je pojasnil Donghyun Rim, izredni profesor arhitekturnega inženirstva na Penn State in soavtor študije.
Človeško oksidacijsko polje
"Predstavljajte si ljudi kot svetlobo sveč, naša telesna temperatura je običajno najtoplejša stvar v notranjem okolju," je dejal.
"Nenehno vlečemo zrak okoli sebe k sebi, kar ustvarja kemične reakcije v neposredni bližini našega telesa – pojav, ki ga imenujemo človeško oksidacijsko polje. Naša koža lahko absorbira ozon, kar je koristno, ker nam preprečuje, da bi ozon neposredno vdihavali."
V povezavi s kemijo dišav pa to morda ni povsem koristno, je dodal. Postopek je zapleten. Ko koža reagira z ozonom in proizvaja OH radikale, sproži sekundarne reakcije, ki sproščajo nove kemikalije v zrak, ki ga dihamo.
Poskusi v ozonskih komorah
V študiji je raziskovalna skupina izvedla poskuse, v katerih so prostovoljci sedeli v nadzorovani komori z ozonom. Raziskovalci so najprej izmerili polje OH, ki so ga ustvarili prostovoljci, ne da bi uporabili izdelke za osebno nego. Nato so poskuse ponovili, potem ko so prostovoljci nase nanesli bodisi običajen losjon za telo brez vonja bodisi priljubljeno dišavo.
Rimova ekipa, ki je leta 2022 pomagala odkriti človeško oksidacijsko polje, je razvila tridimenzionalni računalniški model dinamike tekočin za simulacijo razvoja človeškega oksidacijskega polja, kar je omogočilo ogled vpliva izdelkov za osebno nego.
Ugotovili so, da je nanos izdelkov bistveno motil naravno človeško oksidacijsko polje.
Natančneje, uporaba neodišavljenega losjona je povzročila približno 170-odstotno povečanje reaktivnosti OH, kar je privedlo do približno 140-odstotnega zmanjšanja koncentracije OH okoli uporabnika, kar pomeni, da je bila njihova naravna ozonska pregrada manj kot polovico tako močna, ker so OH radikali lebdeli v zraku namesto da bi tvorili zaščitno silovno polje.
Personal care products such as lotion and perfume can repress the human oxidation field—a beneficial chemical microenvironment formed around the body’s surface that helps protect it from volatile organic compounds—new @ScienceAdvances research finds. https://t.co/7g6WzVFKaU pic.twitter.com/TzREVaI5lL
— Science Magazine (@ScienceMagazine) May 25, 2025
Učinki dišav hitreje izginejo kot pri losjonu
Raziskovalci so ugotovili, da so učinki losjona sčasoma bolj obstojni v primerjavi z dišavami. Učinki dišav so bili sprva močnejši, vendar manj obstojni kot pri losjonih, saj so se organske spojine v dišavah, kot je etanol, hitreje razgradile v plinsko fazo in se širše razpršile po zraku.
"Skupna uporaba dišave in losjona je pokazala, da dišave vplivajo na reaktivnost in koncentracijo OH v krajših časovnih obdobjih, medtem ko losjoni kažejo bolj obstojne učinke, kar je skladno s stopnjo emisij organskih spojin iz teh izdelkov za osebno nego," je dejala Nora Zannoni, raziskovalka na Inštitutu za atmosferske znanosti in podnebje v Bologni in glavna avtorica študije.
Vir: SciTechDaily
- Preberite si tudi: Kardiolog pojasnjuje, kako preprečiti srčni infarkt, ki ga povzroči ekstremna vročina