Vesna Vogrin je vsestranska ustvarjalka, ki ustvarja v domači Sobi z razgledom.
Ironično njen pogled skozi okno razkriva gradbeno jamo, ki jo opazuje že pet let, a v tem je ustvarjalka našla navdih za ime blagovne znamke. Kot ustvarjalko jo zanima vse, kar je drugačno, izdelave predmetov pa se rada loti po dolgotrajnejši poti, zato so posebni projekti njen zaš itni znak, prav tako ima doma precej prototipov. Kot kozoroginja je trmasta, kar ji pride prav pri tkanju, njene tapiserije pa za zdaj krasijo le domače stene.
Vašo ustvarjalno nit so na začetku obvladovale kvačke. Kdo vas je naučil kvačkati?
Naučila me je babica, ki je znala kvačkati, veliko je vezla, izdelovala je gobeline. Včasih so ženske vse znale. Nekega dne sem jo prosila, naj me nauči kvačkati, in me je.
Koliko pa ste bili takrat stari?
Nekaj čez 20 let, kar je precej pozno. Pred tem sem vedno opazovala delo mame, ki je ženski krojač. Na tak način sem se naučila šivati, ampak vedno sem si želela spoznati še kaj drugega in tako sem začela kvačkati z žico ...
Pa menda se niste učili kvačkati na trdi žici?
Da, na začetku sem kvačkala žico! Zakaj bi šla po lažji poti, če grem lahko po težji? Kakšno leto in pol sem iz žice izdelovala kvačkan nakit, skozi žico sem se sicer lahko izrazila, ampak to ni bilo tisto, kar sem iskala. Potem sem začela kvačkati košare iz jute in motvoza – konopljine vrvi.
Ste kdaj nakvačkali kaj nenavadnega?
Eksperimentirala sem – ne boste verjeli – s cevjo za vodo, ki jo je bilo zelo težko kvačkati. Nakvačkala sem posodo.
Kaj vse ste še kvačkali?
Ko je nastala Soba z razgledom, je bila moj najbolj razpoznavni izdelek košara. Potem sem širila ponudbo izdelkov z denarnicami, kapami, grelnički, nakupovalnimi vrečkami, pregrinjali – izdelovala sem vse, kar se je dalo nakvačkati. Kvačka je bila moje najljubše orodje, z njo sem se usedla na kavč in bila v svojem svetu.
Zadnje čase se posvečate tkanju, kaj vas je pri tem tako prevzelo?
Trenutno me je tkanje res zasvojilo. Ob tkanju mi zapoje srce in zdi se mi, da sem našla svojo ustvarjalno ljubezen. Ampak rada tudi raziskujem ustvarjanje z drugimi materiali, zato sem šla na primer na delavnico k zlatarski mojstrici, pri kateri sem se naučila izdelati prstan. Poskusila sem tudi z usnjem. Rada imam drugačne stvari in tudi, ko sem izdelovala kvačkan nakit, sem vanj vpletala drugačne elemente – plastične akvarijske rožice, da je bil moj nakit drugačen.
Letos ste izdelali prvo vozlano preprogo, za izdelavo ste porabili cel mesec. Je preproga ostala pri vas doma ali ste jo prodali?
To preprogo sva delala z možem in je ostala doma. Vsega truda, ki je bil vložen v to preprogo, ne morem izraziti s ceno. Toliko vozličkov ...
Vas je to delo izčrpalo?
Ne, nasprotno! Rekla sem si, to bi rada počela, ampak na hitro in z enakim rezultatom – izdelek na koncu mora biti čudovit. Zato sem si kupila stroj za izdelavo preprog t. i. 'hand tafting gun' in postopek 'hand taftinga' zdaj izpopolnjujem. Vmes sem začela še tkati; statve, na katerih tkem, pa sem kupila v trgovini s hobi programom.
Svoje tapiserije ste bolj kot na tla umestili na stene, zakaj?
Ker imajo ljudje radi na stenah tudi kaj drugačnega, ne samo slik. Zato delam tudi majhne tapiserije, ki jih tudi uokvirim, ob pogledu nanje si rečeš: Ooo, kako lepo.
Pišete tudi blog (sobazrazgledom.blogspot.si), uživate tudi v pisanju?
Blog je bolj kanal, prek katerega sporočam, da obstajam, se pa ne upam še preveč poudarjati. Nisem tako dobra v pisanju, vsaj meni se tako zdi. Na srečo imam prijateljico, ki mi pred objavo besedila lektorira. Obljubila sem si, da se bom v prihodnje bolj izpostavila in da bo blog še bolj prepoznaven, kot je zdaj. Pred časom sem tudi pogosteje hodila na sejme, zdaj bo treba ponovno na kakšnega, da pokažem tapiserije in tkan nakit. Imam pa željo, da bi imela razstavo v kakšni bolj nenavadni galeriji. Škuc bi bil pravi prostor za moje izdelke v tehniki 'hand taftinga'. Imam idejo, da bi predstavila tapiserije, za katere sem dobila navdih v plesni.
Plesni?
Tako je! Ko gledaš paradižnik, ki začne plesneti, in če ga fotografiraš z makro objektivom, je plesen tako lepa ... Pustimo ob strani zdravstveni vidik. Narava jo lepo razvija in to je projekt v nastajanju, ki bi ga rada pokazala na kakšni razstavi.
Kaj pa počnete, ko nimate ustvarjalnega navdiha?
Berem knjige za osebno rast. Trenutno berem Čar samozavesti avtorice Susan Jeffers.
Ga imate premalo?
Po knjigi sodeč nič. Knjiga govori o strahu in vsi smo ga polni.
Česa vas je strah?
Pokazati se! Na neki način se skrivam za svojimi izdelki. Zato zdaj intenzivno delam na tem, da svoje delo pogosteje pokažem. Nisem pa še stopila iz svojega oklepa. Bom, ker si to tudi vse bolj želim. Avgusta grem na Boom festival na Portugalsko, ki sicer nima nobene povezave z ustvarjanjem, ampak jaz tam vedno najdem kakšen ustvarjalni navdih.
Besedilo: Metka Pravst
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"