Koronavirusna kriza je posegla v vse pore našega življenja, imuna zanjo ni ostala niti moda, ki je bila primorana spremeniti svoj osrednji koncept delovanja zadnjih let. Obdobje covida-19 je v veliki meri poskrbelo, da se ljudje niso zazrli le vase, temveč so se še bolj zavedli pomena narave in našega mačehovskega odnosa do nje. Prav masovna modna industrija pa je eden od največjih onesnaževalcev našega planeta. Modna oblikovalka Matea Benedetti si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje modne navade, pripisali več pomena trajnosti in se manj ozirali po instant trendih.
Pred dnevi jo je luksuzna revija Upscale Living uvrstila med 13 najbolj luksuznih veganskih blagovnih znamk na trgu, vendar pa pri znamki Benedetti Life ne gre le za visoko in luksuzno modo, temveč predvsem princip, da tudi pri izbiri oblačil izberemo sočutje. Virusna kriza je v veliki meri posegla tudi v modni svet, predvsem pa se je ob pandemiji covida-19 marsikdo ozrl tudi na lastno življenje, življenjski ritem in spoznal, kako malo človek v resnici potrebuje. Tudi v garderobni omari.
A kot prizna Matea, si je krizo predstavljala nekoliko drugače. “Že zadnjih nekaj let se vse glasneje govori o ekološki krizi. Vsekakor se zavedam, da ni še konec in da nas v prihodnosti čaka še marsikateri izziv. Nisem pa si predstavljala, da bom v krizi doma, s polnim hladilnikom. Za to sem globoko hvaležna, ker je umrljivost na svetu največja ravno zaradi lakote. Zaradi covida-19 bo seveda modna industrija utrpela veliko škodo, ampak ne nazadnje, a ni tudi modna industrija tista, ki je naredila največ škode planetu,” poudari modna oblikovalka, ki verjame, da je prav koronavirus v veliko opozorilo vsemu človeštvu. Opozarja, da je pred nami obdobje sprememb, ki se jih je treba lotiti z veliko mero poguma in optimizma. Tudi v času virusne krize je ustvarjalnost ni zapustila, posvetila se je kreativnemu pisanju, pospravljanju in nadgrajevanju kolekcije.
Maja se bo javnosti predstavila tudi nova spletna stran znamke Benedetti Life, zato ji dela ne manjka. Ambiciozni so tudi načrti za poletje, ko z italijansko kustosinjo Sabrino Zannier načrtuje razstavo svojega dela na področju trajnostne mode. “Moja narava je v osnovi optimistična. Odločila sem se, da se bom imela kar se da najboljše, da spremenim lahko samo svoje mišljenje in navade. Sem podjetnica, ki dela tudi v kulturi, predava ter ima posojila - tako kot večina. Sem zelo povprečna Slovenka. Ta prisilni umik mi je obnovil vrednote in postavil nova merila. Prej kot prilagodila, sem se osvobodila,” pojasni Matea, ki je karantenske dni preživljala v družbi mačke Sofije.
Sama že dolgo opozarja na uničujoč učinek mode na okolje, pri tem pa se ji je pridružil tudi izjemni slovenski vratar Jan Oblak, ki je znan po veliki dobrodelnosti in pomoči najmlajšim. Skupaj sta ustvarila kolekcijo majic, ki jih ceni tako nežnejši spol kot moški. Jana je doletela tudi velika čast, saj je postal eden izmed ključnih obrazov znamke Benedetti Life. Ta spodbuja ozaveščenost na področju ohranjanja ekosistemov po vsem planetu, bodisi raznobarven svet tropskega deževnega gozda ali bogastvo pod morsko gladino. Prav masovna moda pa je tista, ki v zadnjih desetletjih močno posega v naravo in ji zadaja uničujoč udarec. “Ljudje se še ne zavedamo zadosti, da zrak, ki ga dihamo, čisto vodo, ki jo pijemo, drevo, ki vsako leto zacveti, hrana, ki jo dobimo na krožnik ... nič ni samoumevno. Smo najbolj kruta, uničujoča vrsta na Zemlji. Po drugi strani smo zmožni sočutja, ljubezni in pomoči šibkejšemu in nikoli, res nikoli ne bom razumela, zakaj se vsak dan posebej ne odločamo za slednje. Tega je zmožen samo človek. Človek lahko ustvari harmonično družbo in trajnosten planet, o tem sem prepričana in to verjamem stoodstotno,” pove z zanosom ustvarjalka.
Obenem pa dodaja, da masovni, hitri modi ne bo enostavno pristriči peruti. Če so namreč na trgu oblačila z neprimerljivo nizkimi cenami, zakaj bi torej potrošniki raje posegli po tistih, ki so sicer trajnostna, a precej dražja. Veliko ljudi ne razmišlja o tem, kaj vse je bilo treba za izdelavo ugodnejšega kosa oblačila.
Poleg porabe ogromnih količin vode in uporabe kemikalij se je hitra moda znašla na zatožni klopi zaradi velike količine odpadkov ter doprinosa k izsekavanju gozdov, da o grozljivih razmerah delavne sile niti ne govorimo. Okolju prijazna moda je običajno dražja, vendar sam proces izdelave in kakovost upravičita ceno.
Obenem Benedettijeva poudarja, da za trajnostno garderobo ni treba zapraviti veliko denarja: “Lahko samo pričakujemo, da bo zaradi rasti zavedanja oporečnosti modne industrije nekdo vseeno raje stopil v trgovino druge roke in si tam kupil suknjič za 50 evrov iz leta 1998. Prav tako bo nekdo, ki mu je res močna vrednota trajnost, vsak mesec pospravil sto evrov na stran, da si bo lahko privoščil nekaj bolj trajnostnega in se s tem izognil hitri modi.” Maja so svoja vrata po nekaj tednih karantene odprle tudi trgovine, ki pa jih v naslednjih mesecih čakajo številne prilagoditve.
Številni oblikovalci so v zadnjih dveh mesecih utrpeli velikansko izgubo, prav tako trgovine, ki bodo na udaru tudi zaradi stika s stranko, ki ob ukrepih ne bo več tak kot nekoč. Predvsem so na tapeti posamezni oblikovalci, ki izdelujejo oblačila po meri, pri katerih je potreben oseben stik, prvi kontakti s strankami pa bodo ob virusnem dogajanju zagotovo prežeti s podzavestnim strahom pred dotikom in telesno bližino. “Včasih poslušam tudi žalostne zgodbe oblikovalcev, ki so veliko izgubili v tem času, saj so bile nove sezone ravno realizirane za dostave v trgovine. Za majhna podjetja so to velike izgube, grozi jim celo zaprtje. Moda bo na splošno v veliki krizi, ker je povezana s produktom, in ne samo s storitvijo. Živimo v zgodovinsko pomembnem času in pomembni bodo naslednji koraki. Upam, da ko sem bom čez 30 let ozrla nazaj, bo ta kriza igrala pomembno vlogo pri človeškem preobratu v bolj humano in sočutno družbo,” zaključi z upanjem.
Napisala: Nika Arsovski // Fotografije: Julio Barcena, Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
