Z jesenjo se na male zaslone vrača priljubljena oddaja Ambienti, ki razkriva širok razmah arhitekture, krajinske arhitekture in notranjega oblikovanja tudi na sončni strani Alp. Ideja o oddaji se je pred leti porodila Mateji Košir, ki se je naveličala kuharskih oddaj na televiziji.
Skupaj s sinom Domnom sta ustvarila zmagovalni koncept, takšen, ki tedensko pred zaslone privabi dvesto tisoč gledalcev.
Koliko pa ste sami odgovorni za vizijo oddaje?
Začetna ideja je bila sicer moja, vendar si z ekipo sodelavcev vizijo delimo. Navdušuje me, da sem od vseh članov ekipe deležna velike podpore. Ko raziskujejo in predlagajo zanimive projekte, se v oddaji odraža tudi njihova vizija. V prihodnosti se želimo še bolj povezati s tujino, naša oddaja se sicer že predvaja tudi na nacionalni srbski televiziji. Srbi so oddajo Ambienti odlično sprejeli, navdušuje nas odlična gledanost. Tudi za prihodnost imamo velike načrte. Radi bi slovensko arhitekturo predstavili v tujini, poleg tega pa bi arhitekturo onkraj slovenskih meja radi prikazali tudi pri nas. Doslej smo nekaj takih projektov, pod katere so se podpisali slovenski arhitekti, že predstavili, v prihodnosti si jih želimo še nekaj več.
Verjamete, da ste pripomogli k novi kulturi oblikovanja v slovenskem prostoru, ali menite, da se je ta razvijala sočasno z oddajo?
Upam, da smo pripomogli k temu. Radi poudarjamo, da naj ljudje pri oblikovanju zaupajo svoje domovanje strokovnjakom. Tako kot zaupamo svoje zdravje zdravniku, zaupamo svoj bivalni prostor arhitektu. Oni imajo izkušnje in vedo, kako optimalno izkoristiti prostor. Pomen dajemo arhitektom in notranjim oblikovalcem. Poleg so posebnega poudarka deležne prenove, v Sloveniji namreč velja, da se stare stavbe splača le podreti, a zgodbe v naši oddaji pričajo o tem, da lahko ob primerni prenovi nastane čudovit objekt za sodobno bivanje. Spodbujamo ljudi, da si drznejo. Da se da narediti tudi kaj več. Posebno všeč so mi stavbe iz socialističnih časov, prenovljene za sedanjost. Velik poudarek dajemo sodobnim virom energije, naravnim materialom, reciklaži. V spominu imam primer stare preše, ki ga je lastnica uporabila za previjalno desko, zdaj pa služi kot pisalna miza. Čudovite ideje! Nadejam se, da morda z oddajo nekoliko vzgajamo Slovence.
Ali občutite, da se časi močno spreminjajo v korist kakovostne arhitekture in oblikovanja?
Mislim, da mladi drugače gledajo na arhitekturo, kot so starejše generacije vajene. Mlajši se načrtno lotevajo gradnje, premišljeno. Poleg tega se odpirajo nove možnosti pri tehnologiji gradnje in uporabi materialov. Čedalje več ljudi se zanaša na projektanta, ki vodi projekt od temeljev do končnih detajlov. Novogradnje so v večini narejene v sodelovanju z biroji, ti so zadolženi tako za zunanjost kot tudi notranjo opremo, kar se odraža v sami kakovosti bivanja. Zadovoljni lastniki radi pokažejo svoje domovanje. Ob koncu pogovora jih vedno povprašamo, kaj bi spremenili, če bi le lahko, in odgovor je običajno: “Nič!”
Kaj pa je po vašem mnenju komponenta prostora, ki naredi največji vtis?
Hitro se občuti, ali je stanovanje vseljeno ali ne. Osebni predmeti prebivalcev dajejo stanovanju prav posebno noto. Nekatera stanovanja v oddaji so bila pripravljena za najem, morda še niso bila vseljena, vse to je mogoče občutiti. Pogovor z lastnikom, ki razkrije, v katerih kotičkih se najraje zadržuje, kateri predmeti mu pomenijo največ ... to je pika na i. Marsikdo ob našem prihodu čisto preveč pospravi stanovanje. (smeh) Tako naredijo škodo, saj postane vse skupaj preveč sterilno. Otroške igrače na tleh, knjige, vse to je dobrodošlo, da stanovanje zaživi. Prav hecna zgodba se nam je zgodila nedavno. Pred časom smo snemali v vasici v Vipavski dolini, lastnica vrta pa nam je zaupala, da so vsi sosedje ves teden pred našim prihodom urejali svoje vrtove, ki jih niti nismo ujeli v kader. (smeh)
Nam za konec zaupate še kakšno prigodo s snemanja?
Seveda. Joj, obiskali smo zemljanko na Sveti Ani, kjer so lastniki pod zemljo naredili čajnico, ta danes gosti obiskovalce z vsega sveta. Kakšne pogostitve smo bili deležni! Celotna vas je stopila skupaj in nam pripravila pojedino. Čudovito! Ali pa zgodbe ljudi, ki se nam odprejo, ne le pred kamero, temveč tudi za njo. Ganila me je zgodba lastnice čudovite hiše, ki je priznala, da do 20. leta ni bila na morju. Odraščala je v družini, kjer niso imeli avtomobila in z možem sta zato še bolj ponosna na to, kar sta zgradila. Zato nam je z veseljem pokazala hišo, ki je plod trdega dela in truda. Takšni lastniki nam s ponosom odprejo vrata v svoje domove. Resnično spoznamo ogromno dobrih ljudi. Nisem si mislila, da bom to kdaj doživela. Čutijo, da jih razumemo, se odprejo in z nami delijo svoje zgodbe. Lepo je videti njihovo zadovoljstvo, odzive gledalcev. To je nekaj, kar nas žene naprej. Lepo je delati oddajo Ambienti ...
Osma sezona Ambientov
Priprave se začnejo že veliko prej, preden pride oddaja na televizijo. “Vrtove tako snemamo že zdaj, ker jih pozimi pobeli sneg in nima smisla. Za jesensko sezono snemanja potekajo že v juniju. Velikokrat se prilagajamo cvetenju cvetja na vrtovih. V eni sezoni pripravimo 36 prispevkov, torej 72 objektov na leto. Nikakor ne morem mirno spati, če nimamo do začetka nove sezone posnetih vsaj 24 prispevkov. (smeh) Preostale posnamemo med sezono,” razloži Mateja Košir.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
