Rebeka Dremelj je z vokalno zasedbo Jazzva posnela čutno balado Tvoja senca in jo posvetila vsem staršem in otrokom, ki se borijo z zahrbtno boleznijo. Rak je tudi v njeni družini prisoten že več generacij, zato ji je tematika blizu.
O čem ste razmišljali, ko ste vnovič snemali pesem, ki je bila ob nastanku pravzaprav posvečena možu Sandiju, zdaj pa je dobila novo preobleko in drugačen pomen?
Pesem je bila že pred leti posneta v dveh jezikih, v srbskem z naslovom Sto sitnica je bila namenjena Sandiju, medtem ko je slovenski tekst nastal takrat, ko je naša oziroma Sandijeva družina izgubila ljubljeno osebo, in že takrat sem vedela, da bom pesem namenila tistim, za katere je bila napisana, če jo bom kdaj izdala kot singel. Ko sem z zasedbo Jazzva snemala pesem, sem se naježila vsakič, ko smo jo odpeli. In mislim, da sem tudi jaz z interpretacijo povedala, da mi ni vseeno.
Vabljeni k poslušanju:
Kakšno je sporočilo pesmi in za kakšno verzijo gre?
Pesem je acappélla, kar pomeni, da v njej ni niti enega instrumenta, ampak so vse le vokali. Vokalna zasedba Jazzva je opravila odlično nalogo in že tako čutno balado spremenila v še bolj čutno. Sporočilo pesmi je, da ne glede na to, kje si, ali si tu, ali si tam gor, na drugem svetu, vedno si tu. Pri nekom v mislih, srcu ...
Zakaj ste se ravno zdaj odločili za vnovičen izid balade Tvoja senca?
Tako sem enostavno začutila. Ne znam vam povedati, zakaj. Odkar sem mama, svet gledam in dojemam iz popolnoma druge perspektive kot včasih. S Šajano sem bila v bolnišnici in tam ne moreš kaj drugega delati, zato sem veliko razmišljala. Tako sem se spomnila pokojnega sorodnika, ki je umrl za rakom in pustil ženo samo s sinom in hčerkico ...
Več o tem, kako Rebeka gleda na bolezen, kot je rak zdaj, ko je za njo ta grenka življenjska izkušnja, izveste v ekskluzivnem intervjuju, ki ga lahko v celoti preberete v novi številki revije Story.
