Za preživetje in za oseben razcvet je treba najti način, da premagamo vsakodnevne pritiske in negotovost. Ponujamo vam 10 napotkov, ki vam bodo olajšali vsakodnevni stres.
Večina ljudi se mora sleherni dan soočati z izzivi in raznovrstnimi težavami, ki jih prinašata delo in življenje. Pisatelj James Allen je nekoč zapisal: »Bolj kot je človek miren, večji so njegov uspeh, njegov vpliv in njegova moč v dobrem. Umirjenost misli je eden od najlepših draguljev modrosti.«
Mirnost je dragoceno zdravilo, a žal je to lažje reči kot izpeljati. Preživetje in osebni napredek sta odvisna od človekove sposobnosti, da se uspešno postavi po robu pritiskom in nenehni nepredvidljivosti okolja. Veliko raziskovalnih projektov je postreglo s sklepi o povezavi med mirnostjo in storilnostjo, izkušnje pa izpostavljajo pravila, ki so nadvse koristna na vsakodnevni ravni. Zbrali smo 10 napotkov, ki vam bodo pomagali ohraniti mirno kri in se uspešno zoperstaviti vsakodnevnemu stresu.
1. Načrtujte vnaprej
Nikoli ne vemo, kaj vse bo potrkalo na naša vrata, na splošno pa vseeno poznamo pritiske, s katerimi se srečujemo vsak dan. Odločite se vnaprej in za možne zaplete pripravite ustrezne odgovore. Preprosta formula, če se zgodi x, bom naredil y, vam lahko prinese prednost in olajšanje.
2. Osredotočite se na eno stvar
Večopravilnost praviloma vodi v kaos. Ko imate veliko nalog, jih rešujte po vrsti. Izberite eno, vložite vanjo vso energijo in šele ko jo opravite, se lotite naslednje. Glava bo bolj mirna, učinkovitost večja.
3. Bodite prilagodljivi
Naj so načrti še tako premišljeni in natančni, vedno je možnost za nepredvidljiv dogodek, ki poruši začrtano izvedbo. Ko se to zgodi, si vzemite trenutek časa za novo razporeditev in se metodično lotite naloge v novih okoliščinah.
4. Pomembnost
Vse naloge niso enako pomembne. Nekatere se da brez posledic odložiti za poznejši čas. Sestavite si seznam po pomembnosti in se najprej lotite nujnega. Prioritetna lestvica vam daje tudi občutek, da imate vse pod nadzorom.
5. Štejte do deset
Ko vas bombardirajo z vseh strani, si vzemite kratek odmor in poglejte stvari na novo, s svežimi očmi. Pičlih deset sekund, potrebnih, da preštejete do deset, je dovolj, da ocenite okoliščine z distance in z drugega zornega kota. Včasih boste celo spoznali, da naloga, s katero se ukvarjate, ni najbolj pomembna in boste dali prednost drugi.
6. Nadzirajte dihanje
Ko je človek zaskrbljen, navadno diha hitro in plitko. Hitro dihanje povzroča vrtoglavico in paniko ter vzbuja občutek, da se boste zadušili, vpliva tudi na trenutno presojo. To imenujemo hiperventilacija (karpopedalni spazmi). Najpogostejši vzrok je stres, zato poskusite dihati globlje, zrak vdihnite skozi nos, ga za sekundo ali dve zadržite in izdihnite skozi usta. Vajo ponavljajte, dokler se ne boste umirili. Tak postopek je tudi ena vrsta meditacije.
7. Ne predvidevajte najslabšega
Pogosto v stiski pomislimo na najslabše in včasih celo smešne posledice. Primer: Če ne bom pravočasno zbral vseh potrebnih številk in oddal poročila do konca delovnega dne, bom izgubil službo, pristal na cesti in umrl od lakote. Namesto da vaša domišljija zaide na temno stran, jo uporabite za reševanje težav. Mislite na pozitivne rešitve, dokler se ne boste ponovno zbrali in umirili. Tudi to je ena vrsta meditacije.
8. Zaupajte si
Včasih imate dobre razloge, da spremenite načrte. Nastopijo nove okoliščine ali pa dobite dodatne informacije, ki jih prej niste imeli. Ne izgubite glave, z vihravimi spremembami lahko stvari le poslabšate in izgubite veliko časa. Premislite, morda se še vedno lahko držite prvotnega načrta in ga prilagodite z manjšimi popravki.
9. Mislite na pozitivno
Nima se smisla grajati in oštevati za tisto, kar niste uspeli narediti. To vam ne bo prineslo nič dobrega. Raje pomislite na vse tisto, kar ste opravili, lahko ste tudi ponosni na opravljeno in se pohvalite. Prej ko se boste navadili gledati na svetlo, sončno stran, prej se boste otresli nepotrebnega strahu. Stresne okoliščine se vam potem ne bodo več zdele tako grozljive in velike.
10. Poiščite pomoč
Nihče ne more vsega opraviti sam. Še zlasti ne, ko se združijo veliki pritiski in zahteve. Ko boste potrebovali podporo, naj vam ne bo nerodno prositi kolega za pomoč. Saj mu boste vrnili, ko bo on v stiski. Občutek, da niste sami in da se lahko v stresnem trenutku zanesete še na koga, je zlata vreden in prispeva k dobremu počutju na dolgi rok.
Vir: Fast Company
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
