Nova študija kaže, da je deset odstotkov najbogatejših prebivalcev sveta od leta 1990 povzročilo dve tretjini globalnega segrevanja. Avtorji študije menijo, da bi rešitev lahko ponudili progresivni davki na premoženje in ogljično intenzivne naložbe.
Raziskovalci so v sredo, 7. maja, povedali, da je 10 odstotkov najbogatejših posameznikov na svetu odgovornih za dve tretjini globalnega segrevanja od leta 1990.
Dejanska neposredna povezava
V prvi študiji, ki je kvantificirala vpliv koncentriranega zasebnega premoženja na ekstremne podnebne dogodke, so poročali, da je način, kako bogati trošijo in vlagajo, znatno povečal tveganje za smrtonosne vročinske valove in sušo.
"Ogljične odtise najbogatejših posameznikov neposredno povezujemo z dejanskimi podnebnimi vplivi," je za AFP povedala vodilna avtorica študije Sarah Schoengart, znanstvenica na ETH Zürich.
"Gre za premik od obračunavanja ogljika k odgovornosti za podnebje."
V primerjavi s svetovnim povprečjem je na primer najbogatejši odstotek 26-krat več prispeval k vročinskim valovom, ki se zgodijo enkrat na stoletje, in 17-krat več k sušam v Amazoniji, kažejo ugotovitve, objavljene v reviji Nature Climate Change.
Emisije najbogatejših 10 odstotkov na Kitajskem in v Združenih državah Amerike – ki skupaj predstavljajo skoraj polovico svetovnega onesnaženja z ogljikom – so privedle do dva- do trikratnega povečanja ekstremnih vročin.
Izgorevanje fosilnih goriv in krčenje gozdov sta segrela povprečno površino Zemlje za 1,3 stopinje Celzija, večinoma v zadnjih 30 letih.
Podatki in podnebne simulacije
Schoengart in sodelavci so združili ekonomske podatke in podnebne simulacije, da bi sledili emisijam različnih svetovnih dohodkovnih skupin in ocenili njihov vpliv na specifične vrste ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na podnebje.
Raziskovalci so poudarili tudi vlogo emisij, ki so del finančnih naložb, ne le življenjskega sloga in osebne porabe.
"Podnebni ukrepi, ki ne obravnavajo prevelikih odgovornosti najbogatejših članov družbe, tvegajo, da bodo zamudili enega najmočnejših vzvodov, ki jih imamo za zmanjšanje prihodnje škode," je dejal višji avtor Carl-Friedrich Schleussner, vodja integrirane raziskovalne skupine za podnebne vplive na Mednarodnem inštitutu za uporabno sistemsko analizo blizu Dunaja.
Obdavčitev milijarderjev
Lastniki kapitala, je opozoril, bi lahko bili odgovorni za podnebne vplive s progresivnimi davki na premoženje in ogljično intenzivne naložbe.
Prejšnje raziskave so pokazale, da je obdavčitev emisij, povezanih s premoženjem, bolj pravična kot široki davki na ogljik, ki običajno obremenjujejo tiste z nižjimi dohodki.
Nedavne pobude za povečanje davkov na superbogate in multinacionalke so večinoma zastale, zlasti odkar je Donald Trump ponovno prevzel Belo hišo.
Lani si je Brazilija – kot gostiteljica G20 – prizadevala za dvoodstotni davek na neto premoženje posameznikov z več kot milijardo dolarjev premoženja.
Čeprav so se voditelji G20 dogovorili, da bodo "sodelovali, da bi zagotovili učinkovito obdavčitev posameznikov z izjemno visokim neto premoženjem", do danes ni bilo nobenih nadaljnjih ukrepov.
Leta 2021 se je skoraj 140 držav dogovorilo o prizadevanjih za globalni davek od dohodkov pravnih oseb za multinacionalke, pri čemer je skoraj polovica podprla minimalno stopnjo 15 odstotkov, vendar so tudi ti pogovori zastali.
Skoraj tretjina svetovnih milijarderjev prihaja iz Združenih držav Amerike – več kot Kitajska, Indija in Nemčija skupaj, poroča revija Forbes.
Po podatkih nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam je najbogatejši odstotek v zadnjem desetletju nabral 42 bilijonov dolarjev novega bogastva.
Pravijo, da ima najbogatejši odstotek več bogastva kot najnižjih 95 odstotkov skupaj, še pišejo na France 24.
- Preberite si tudi: Melinda French Gates: "Billovo razmerje z Epsteinom je bilo prelomnica"