Spoznajte, komu bi se morali zahvaliti za svoje izume ter katera imena so v zgodovini medicine najbolj odmevala.
Marie Curie
Poljakinja 1867–1934
Marie Curie je s teorijo radioaktivnosti pomembno vplivala na razvoj rentgenskega slikanja in za to potrebne opreme. Med prvo svetovno vojno je v prvih frontnih linijah vozila reševalno vozilo, opremljeno s prenosnimi rentgenskimi napravami. Rdeči križ jo je kasneje imenoval za direktorico svojega radiološkega oddelka, tako da je zdravstvene delavce učila uporabljati nove naprave. Dobila je dve Nobelovi nagradi, eno za kemijo in drugo za fiziko.
- "Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti." -Marie Curie
Edward Jenner
Anglež 1749–1823
Znan je kot oče imunologije, v dvorano slavnih pa ga uvrščamo ne le zaradi razvoja te znanstvene metode, temveč tudi zaradi odkritja cepiva proti črnim kozam. Opazil je namreč, da mlekarice, ki so prebolele kravje ošpice, ne zbolijo za črnimi kozami, saj so razvile naravno imunost proti tej bolezni. To je preizkusil tako, da je postrgal nekaj gnoja s kravje ošpice in ga dal na živo rano na roki nekega dečka, ki ga je tako okužil z boleznijo. Kljub zgrožanju javnosti je pogumni Jenner uspešno preizkusil svoje cepivo (tudi na svojih otrocih) in dokazal, da deluje. Črne koze zdaj ne obstajajo nikjer drugje kot le v laboratoriju.
Magdi Yacoub
Egipčan 1935–
Magdi Yacoub je kirurg, ki je opravil več kot tisoč presaditev srca. Je prvi, ki je preizkusil ključne metode za odstranitev srca med operacijo, in prvi, ki je opravil presaditev srca v Veliki Britaniji. S svojo ekipo zdravnikov je iz izvornih celic vzgojil del človeške srčne zaklopke in tlakoval pot za večjo razpoložljivost človeških organov. Yacoub verjame, da bi morali vsi imeti pravico do zdravstvene oskrbe, in je glavni ustanovitelj dobrodelne organizacije Veriga zaupanja, ki v državah v razvoju omogoča kardio-torakalne posege.
Alois Alzheimer
Nemec 1864–1915
Alois Alzheimer je leta 1906, ko je bil direktor frankfurtske klinike za duševne bolezni, prvi odkril duševno motnjo, ki se danes imenuje po njem. Opazil je, da je ena od njegovih pacientk trpela za izgubo kratkotrajnega spomina, halucinacijami in izgubo višjih mentalnih sposobnosti. Ko je umrla, je Alzheimer med obdukcijo opazil stanjšanje možganske skorje in spremembe v živčnih celicah. Po preučevanju podobnih primerov so težave, povezane z boleznijo, poimenovali Alzheimerjeva bolezen. Alzheimerjeve raziskave so razširili in poglobili šele pred kratkim, zato so številni vidiki te bolezni še vedno neznani.
Henry Gray
Anglež 1827–1861
Grayeva anatomija iz leta 1858 je standardni enciklopedični medicinski vodnik za vsakega študenta prvega letnika medicine. Ilustracije v njem je narisal sam in se pri tem zanašal na okostja in druge ostanke človeških trupel. Prav zato je bila njegova anatomija veliko natančnejša kot katerokoli dotedanje tovrstno delo. Napisal je številne eseje, tudi o porazdelitvi živcev v živalskih očeh. Znano je, da je potreboval izredno veliko časa, da je natančno seciral vsak del živali, da bi odkril sestavo določenega dela telesa. Umrl je pri rosnih 34 letih, potem ko se je od nečaka nalezel črnih koz.
Avicena
Perzijec 980–1037
Avicena je eden prvih zdravstvenih strokovnjakov, pri svojem delu je združeval filozofske nauke in medicinsko znanje. Njegov Kanon medicine, ki ga je zbral in uredil, so kasneje prevedli v latinščino in je tako našel pot tudi do knjižnic v Evropi. Tako je Avicena svoje medicinsko znanje prenesel tudi na študente, ki so živeli na tisoče kilometrov stran od njegove rodne Perzije. V Kanonu je poudarjal potrebo po osamitvi ali karanteni okuženih ljudi in sklepal, da smrad v zraku slabo vpliva na človeške telesne funkcije. Sodobna medicina je ovrgla številne njegove napotke, pomembno pa je, da je Avicena medicino, ki je v njegovem času veljala za mistično umetnost, približal običajnemu človeku.
Antonio Egas Moniz
Portugalec 1874–1955
Nevrološke raziskave Antonia Egasa Moniza so zelo znane, a tudi sporne. Moniz je proučeval možgane in vedenje, povezano s prednjim možganskim režnjem, s čimer je pomembno prispeval k razumevanju človeškega vedenja. Žal pa je znan tudi kot izumitelj sodobne lobotomije, kirurškega posega, ki ga dandanes obsojajo tako zdravniki kot laiki. V štiridesetih letih 20. stoletja je poseg, s katerim so odstranili dele možganov zato, da bi ustavili psihotično vedenje pacientov, veljal za sestavni del zdravljenja duševnih bolezni. Moniz je leta 1949 celo dobil Nobelovo nagrado za pomembno odkritje terapevtske vrednosti lobotomije pri določenih psihotičnih stanjih.
Florence Nightingale
Angležinja 1820–1910
Znana je kot dama s svetilko, saj je imela navado, da je sredi noči preverjala stanje bolnikov, sicer pa velja za pionirko sodobne zdravstvene nege. Potem ko je bila priča porazni oskrbi britanskih ranjencev v krimski vojni, je leta 1860 v Londonu ustanovila šolo za medicinske sestre. Dala je tudi pobudo za sanitarne reforme za zmanjšanje grozljive stopnje smrtnosti v britanskih in indijskih bolnišnicah. Njena dela o standardih pri negi in oskrbi pacientov so še vedno učna snov v britanskih šolah za medicinske sestre.
Carl Wood
Avstralec 1929–2011
Carl Wood je z razvojem umetne oploditve milijonom ženskam po svetu dal upanje, da bodo morda nekoč zanosile. Ustvaril je prvo in vitro oplojeno jajčece in ga vstavil v maternico, kar je bil izjemen revolucionarni dosežek, z nadaljnjimi raziskavami pa je leta 1980 ustvaril prvega avstralskega dojenčka iz epruvete. Eksperimentiral je z zamrznjenimi zarodki, ki se jih je dalo shraniti, in tlakoval pot za kasnejše komercialne umetne oploditve. Medtem ko je njegovo zdravljenje naletelo na številne kritike, da se gre Boga, je s svojimi revolucionarnimi metodami milijonom ženskam oziroma parom po svetu dal možnost, da si ustvarijo družino.
Charles R. Drew
Američan 1904–1950
Drewjeve raziskave o shranjevanju krvi in transfuziji so bile res revolucionarne. Temeljile so na shranjevanju krvne plazme brez celic, zato je bila kri primerna za žive paciente. Tako je pomagal preživeti pacientom, ki so bili že na robu smrti, to pa je pomenilo, da so zapletene posege zdravniki lahko opravljali varneje in zanesljiveje. Drew je to odkril v času rasne diskriminacije, zato je bil zelo jezen, ker krvi temnopoltih niso smeli uporabljati za transfuzijo pri belih pacientih, in obratno, saj za to ni bilo medicinskega razloga.
