10 razlogov, zaradi katerih zmotno mislimo, da gre svetu slabše, kot mu gre v resnici!

Navkljub nenavadnemu naslovu, ki zgolj na videz ne obeta prav veliko, je knjiga nadvse iskriva in berljiva. Prav takšna, kot je nje glavni avtor.

»Faktografija je napisana z mojimi besedami, kot da bi bila samo moja, in pripoveduje številne zgodbe iz mojega življenja,« je v uvodnih opombah h knjigi jasen Hans Rosling. »To pa naj vas nikar ne zavede. Tako kot velja za govore in predavanja TED, ki jih zadnjih deset let pripravljam po vsem svetu, je tudi ta knjiga delo treh ljudi, ne enega. Jaz sem običajno tisti pod žarometi. Stojim na odru in predavam. Deležen sem ploskanja. Ampak vse, kar slišite pri mojih predavanjih, in vse, kar berete v tej knjigi, je plod intenzivnega osemnajstletnega sodelovanja med mano, mojim sinom Olom Roslingom in mojo snaho Anno Rosling Ronnlund. Onadva sta se domislila, da bi sistematično merili nevednost, in onadva sta oblikovala in programirala naše lepe animirane mehurčne grafikone.«

Imena obeh soavtorjev boste tako upravičeno našli tudi na naslovnici knjige Faktografija – Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. S skupnimi močmi jim je namreč uspelo spisati knjigo, ki nazorno (tudi z grafičnimi prikazi) govori o svetu in tem, kako ga razumeti. Hans Rosling je kot profesor mednarodnega zdravja, ki se je v času svoje kariere srečal z na tisoče ljudmi, med katerimi je bilo mnogo vrhunsko izobraženih, ki so se praviloma motili, ko je pogovor nanesel na preprosta vprašanja o svetovnih gibanjih: kolikšen odstotek ljudi na svetu živi v revščini, zakaj svetovno prebivalstvo narašča, koliko deklet konča osnovno šolo …

Triumf šimpanzov

»Preizkusil sem občinstva z vsega sveta in vseh poklicev: študente medicine, učitelje, univerzitetne predavatelje, ugledne znanstvenike, investicijske bankirje, vodstvene delavce v velikih mednarodnih podjetjih, novinarje, aktiviste in celo visoke politične veljake,« se spominja Hans Rosling in nadaljuje: »Ampak v glavnem – osupljiva večina izmed njih – so na večino vprašanj odgovorili napačno. Nekatere izmed skupin dobijo celo manj točk kot širša javnost: nekatere izmed najbolj poraznih rezultatov najdemo v skupini Nobelovih nagrajence in medicinskih raziskovalcev.«

Pri tovrstni zmotljivosti skratka ne gre za inteligentnost, temveč za nekaj povsem drugega. In prav s tem se v knjigi Faktografija pozabava Hans Rosling. V njej med drugim tako razkrije deset nagonov, ki izkrivljajo naš pogled: od nagnjenosti po deljenju sveta na dva tabora (običajno na nekakšno različico nas in onih), prek tega, kako spremljamo medije (kjer vlada strah), do tega, kako dojemamo napredek (v prepričanju, da nam gre v glavnem na slabše).

Rosling na podlagi zbranih podatkov tako ugotovi, da je naša glavna težava v tem, da ne vemo, česa ne vemo, in da celo ugibamo na podlagi nezavednih in predvidljivih predsodkov. Tako zavedeni, še ugotavlja Hans Rosling, nazadnje dosegamo precej slabše rezultate, kot bi jih dosegali šimpanzi v živalskem vrtu, ki bi jim ’zastavili’ ista vprašanja.

»Prestavljajte si , da s sabo vzamem ogromno naročje banan – na vsaki od njih piše A, B ali C – in jih mečem v kletko s šimpanzi. Potem stopim pred kletko, glasno in jasno berem vsako vprašanje in si zapisujem ’odgovor’ vsakega šimpanza, črko na banani, ki jo izbere da bi jo pojedel. Če bi to naredil (v resnici ne bi nikoli, ampak predstavljajte si, da bi), bi se šimpanzi ob naključnem izbiranju dosledno odrezali bolje od dobro izobraženih, ampak zaslepljenih ljudi, ki pišejo moje preizkuse. Z golo srečo bi trop šimpanzov dosegel 33-odstotni uspeh pri vsakem od vprašanj s tremi odgovori,« je v knjigi zabavno nazoren Hans Rosling, ki na tem mestu ne pozabi dodati, da je večina ljudi, ki jih je preizkusil na taistih vprašanjih, pravilno odgovorila zgolj na dva od 12 vprašanj.

»Še več, napake šimpanzov bi bile enakomerno porazdeljene med napačna odgovora, medtem ko se človeške napake navadno nagibajo v eno smer. Vsaka skupina ljudi, ki jim postavim vprašanja, meni, da je svet bolj strašljiv, nasilen in brezupen – skratka, bolj dramatičen –, kot je v resnici.«

Slepi za resnično stanje

In Hans Rosling ve, o čem govori. Za vse, kar govori (in piše), ima namreč konkretne podatke, ki jih je ne le dobro proučil, ampak tudi premislil.

V knjigi Faktografija vse svoje znanje in lucidna razmišljanja nato razprostre pred bralca tako, da se temu neprestano dogajajo ’aha’ in ’eureka’ trenutki, dokler mu ni enkrat za vselej jasno, da je svet kljub vsem svojim pomanjkljivostim prav zares v veliko boljšem stanju, kot si je to morda mislil.

Iz knjige Faktografija si za ponazoritev povedanega izposojamo naslednji zanimivi odlomek:

• ’Švedski pisatelj in novinar Lasse Berg je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja napisal odlično reportažo o indijskem podeželju. Ko se je vrnil tja 25 let pozneje, je jasno videl, kako so se življenjske razmere izboljšale. Na fotografijah z njegovega obiska v sedemdesetih so bila tla iz zbite zemlje, ilovnate stene, napol goli otroci in oči vaščanov z nizko samozavestjo in slabim poznavanjem zunanjega sveta. Bile so veliko nasprotje betonskim hišam s konca devetdesetih let, v katerih so se igrali dobro oblečeni otroci, samozavestni in radovedni vaščani pa so gledali televizijo. Ko je Lasse pokazal vaščanom fotografije iz sedemdesetih let, niso verjeli, da so bile posnete v njihovi soseski. »Ne,« so rekli. »To ne more biti tukaj. Gotovo se motite. Nikoli nismo bili tako revni.« Kot večina ljudi so živeli v sedanjem trenutku, zaposleni z novimi težavami, recimo s tem, da otroci gledajo razuzdane televizijske limonade ali da nimajo dovolj denarja za nakup motorja.'

Vse to seveda ne pomeni, da se človeštvo ne sooča več s plejado resnih in še nerešenih vprašanj. »Ampak če smo ves čas zaskrbljeni zaradi vsega, namesto da bi usvojili svetovni nazor, ki temelji na dejstvih, lahko izgubimo sposobnost osredotočiti se na stvari, ki nas najbolj ogrožajo,« je še jasen Hans Rosling.

Hans Rosling – zvezdniški profesor!

Hans Rosling je bil zdravnik medicine, profesor mednarodnega zdravja in znan javni pedagog. Bil je svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa ter soustanovitelj Zdravnikov brez meja na Švedskem in fundacije Gapminder. Njegova predavanja TED imajo več kot petintrideset milijonov ogledov, on pa je postal eden izmed stotih najvplivnejših ljudi na svetu po izboru revije Time.

Hans Roslingova knjiga Faktografija, ki je izšla pri založbi Učila International, je na voljo tudi v spletni Felixovi knjigarni.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču