Lingvist Noam Chomsky velja za ameriškega intelektualca in misleca, pa tudi kritika in analitika različnih strategij nadzora, ki se jih uporablja po svetu.
Prav tako velja za političnega aktivista, katerega pisanje in ugotovitve širijo ljudje po celem svetu. Tako je že pred leti opisal strategije medijskega nadzora. Medtem ko so njegove misli globoke in zapletene, je strategije povzel v 10 točk in opisal na preprost in razumljiv način.
Morda prav v času, ko se po svetovnem spletu s svetlobno hitrostjo širijo tudi lažne novice in nepreverjena "dejstva", velja opomniti na njegove ugotovitve. V nadaljevanju navajamo njegovih 10 strategij mnenjskega nadzora.
1. Preusmeritev pozornosti
Gre za preusmeritev pozornosti javnosti s pomembnih težav na nepomembne. Če se javnost prezaposli s poplavo nepomembnih informacij, ljudje ne razmišljajo in ne pridobivajo osnovnih spoznanj o pomembnih zadevah.
2. Ustvarjanje težav
Ta metoda se imenuje tudi "težava - odziv - rešitev." Treba je ustvariti težavo, da bi se del javnosti odzval na njo. Na primer: izzvati in prenašati nasilje z namenom, da javnost lažje sprejme omejevanje svobode, gospodarsko krizo ali da bi se opravičilo rušenje socialne države.
3. Postopnost sprememb
Da bi javnost pristala na nek sicer nesprejemljiv ukrep, se ga uvaja postopoma, mesece in leta. Spremembe, ki bi lahko izzvale odpor, če bi jih izvedli hitro in v kratkem času, se izvajajo s pomočjo politike majhnih korakov. Svet se tako počasi spreminja, zavest o spremembah pa se ne prebuja.
4. Preložitev
Še en način za pripravo javnosti na neprijetne spremembe je ta, da se jih napove veliko prej. Ljudje tako naenkrat ne začutijo vso težo sprememb, saj se predhodno pripravljajo na samo misel o spremembah. Poleg tega pa skupno upanje za boljšo prihodnost olajšuje njihovo sprejemanje.
5. Uporaba otroškega oz. preprostega jezika
Ko se odrasle nagovarja na podoben način, kot se nagovarja otroke, se dosežeta dva koristna učinka: javnost potisne svojo kritično zavest in sporočilo močneje vpliva na ljudi. Ta mehanizem sugeriranja se v veliki meri uporablja tudi v oglasnih sporočilih.
6. Vzbujanje čustev
Zloraba čustev je klasična tehnika, ki se uporablja za to, da se izzove kratki stik pri razumnem razsojanju. Kritično zavest zamenjujejo čustveni impulzi (strah, jeza in podobno). Uporaba čustvenega registra omogoča dostop do nezavednega, zato je pozneje mogoče na tej ravni izvesti ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisilo, pa tudi izzvati določena vedenja.
7. Neznanje
Revnim slojem je treba onemogočiti dostop do mehanizmov razumevanja manipulacije z njihovim pristankom. Kakovost izobrazbe nižjih družbenih slojev naj bo čim slabša ali pod povprečjem, da bi prepad med izobrazbo višjih in nižjih slojev ostal nepremostljiv.
8. Poveličevanje neumnosti
Javnost je treba spodbujati pri sprejemanju povprečja. Ljudi je treba prepričati, da je modno in zaželeno biti neumen, vulgaren in neveden. Hkrati je treba izzvati odpor do kulture in znanosti.
9. Ustvarjanje občutka krivde
Vsakega posameznika je treba prepričati, da je samo on izključno odgovoren za lastno nesrečo zaradi pomanjkljivega znanja, omejenih sposobnosti ali nezadostnega truda. Tako negotov in podcenjen posameznik, ki je še obremenjen z občutkov krivde, ne bo iskal pravega vzroka svojega položaja in se ne bo upiral gospodarskemu sistemu.
10. Zloraba znanja
Hiter razvoj znanosti ustvarja prepad med znanjem javnosti in tistimi, ki ga posedujejo in uporabljajo oz. vladajoči eliti. "Sistem" ima, zaradi biologije, nevrobiologije in praktične psihologije, dostop do naprednega znanja o človeku na fizični in psihični ravni.
Povzeto po exploringyourmind.com
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
