Sita neprimernih pripomb in komentarjev se je Bibi Lynch v časniku The Telegraph razpisala o neprimernih bodicah, ki jih je deležna, ker je brez otrok. Po lastnih izkušnjah je povzela 10 točk, ki naj bi se jih držali. Preberite si, kaj je zapisala.
Stara sem čez 50 in nimam otrok. Najbrž še pomislite ne, koliko nerodnih, brezčutnih in včasih krutih besed sem morala zato pogoltniti. Ne zgolj od neznanih ljudi, temveč tudi od družinskih članov in tako imenovanih prijateljev. Ker sem si želela naraščaj, me je netaktnost ljudi pogosto razkačila. Verjemite, nisem edina. Ne mislite, da sem preobčutljiva in da se drugih žensk neprimerne besede ne dotaknejo. Le pokažejo ne. To vem, ker veliko pišem o tej temi in imam ogromno odzivov žensk, ki so se mi zahvalile, ker sem se lotila te obravnave.
Vem, da večino ljudi vodijo dobre namere. Marsikdo si želi, da bi lahko naredil kaj za boljše počutje nesrečnic, ki jim ni dano materinstvo. Hvala, to cenim. Vem tudi, da je nekomu, ki si mu ljub, težko najti prave besede, še zlasti če ima otroke. Pravzaprav točno veš, da ne moreš narediti prav, želiš pa pomagati. Toda, če le morete, ne izrecite naslednjih »tolažilnih« stavkov, sicer boste stvari samo poslabšali.
1. Bral/a sem o transplantaciji maternice …
Ali: »V nekaterih klinikah na tujem pomagajo starejšim ženskam.« in »Janet Jackson je pravkar rodila, pa je stara 50 let.« To niso »dobronamerni« komentarji. Saj vem, da nam želijo vzbuditi upanje (to je lepo), a upanje je zadnja stvar, ki jo potrebujemo.
Verjemite, da so ženske (in moški), ki si želijo otrok, pretresli po dolgem in počez sleherno možnost. Potem pride čas, ko se moraš vdati in opustiti upanje, ki le podaljšuje bolečino, in se posvetiti čustvenemu zdravljenju.
2. Poglej svetlo plat in prednosti.
Ojoj, (bivša) prijateljica mojih let in brez otrok naju je lahkotno primerjala: »Na istem sva in jaz sem srečna. Gre za pristop in razumevanje.« »Toda ti si nisi nikoli želela otrok,« sem ugovarjala, a je še naprej vztrajala, da sva na istem. »Ti živiš tako, kakor si si zamislila, mene pa je doletelo to, česar sem se najbolj bala. To vendar ni isto,« sem ji skušala dopovedati. »Tako ali drugače, zdaj sva na istem. Obe brez otrok. In jaz sem srečna. Bodi torej bolj pozitivna,« je zažvrgolela. Potem pa pred mano zaplesala svoj tako imenovani pozitivni ples. Kot bi ne bili dovolj že njena žaljiva surovost, neumnost in čustvena oddaljenost, sem morala gledati še njeno butasto plesno pačenje.
3. Pojma nimaš, kako te otrok izčrpa.
Teti sem omenila, da moram o nečem nujno govoriti s sestro (mamico dveh otrok). »Na tvojem mestu je zdaj ne bi klicala. Čisto na koncu je z živci in povsem izčrpana, ti ne veš, kako je to, ker nimaš otrok,« mi je navrgla. Hvala lepa, ker si izpostavila to boleče dejstvo. Le kje se je izgubila tvoja obzirnost? Lahko bi te proglasili za teto leta. In hvala ti, ker si za nameček povsem prezrla mojo izčrpanost. Koliko neprespanih noči je za mano, ko zaradi obupa in depresije, ker nimam otroka, nisem mogla zaspati, ali pa si nisem upala zaspati, da ne bi spet sanjala o dojenčku, ki ga pestujem v naročju in se zbudila v poplavi solz.
Življenje z neskončno žalostjo je naporno. Starši pa imajo očitno veliko veselje, da nevtralizirajo tujo utrujenost. Navsezadnje imaš prav: nimam otrok in moja izčrpanost ni upravičena. Hvala, ker si mi odprla oči in me poučila, da imajo starši monopol nad utrujenostjo. Dobro je vedeti.
4. Kako se glede otroka počutiš zdaj?
Oh, kako le. Ne vem. Samomorilsko? Vseeno hvala, ker si me opomnila na najhujšo stvar, ki me je doletela v življenju. Za nameček v družabnem krogu, ko sem želela ob pijači in klepetu s prijatelji užiti nekaj prijetnih trenutkov in pozabiti na svojo moro. Kako bi se ti počutila, če bi te jaz vprašala, ali si se sprijaznila, da te je mož zapustil zaradi tvojega duhovnika? Ti je zdaj vseeno zaradi tega? Hm, bi še kdo bobi palčko?
Mar ljudje nimamo pravice, da se prepustimo svojemu peklu takrat, ko sami izberemo? Nekatere stvari so preveč boleče in osebne, da bi se z njimi tako lahkotno poigravali. Imam prijatelje in to dobre prijatelje, ki se dotaknejo dejstva, da sem brez otroka ob vsakem srečanju. Resno, vsakokrat. Zakaj? Ali je to edino, kar vidijo, ko me pogledajo? Da nimam dojenčka na prsih ali malčka v naročju? Mi zato nekaj manjka? Ali pa gre za njih? Morda je starševstvo edina reč, ki jih definira? Kakorkoli že, meni se zdi to tragično.
5. Srečna ti. Lahko poležavaš do onemoglosti.
Imaš prav. Tako srečna, strašno srečna sem. Toliko časa za poležavanje! Oh, dajte no, le zakaj imate fantje in dekleta brez otrok tako kisle obraze? Več časa preživite v postelji, pa boste srečni. Enačba je preprosta: brez otrok=v življenju nima ničesar pomembnega za početi. Mar res?
6. Kaj je bilo narobe s tabo?
Ljubi bog. Držite me dame, da ne znorim! Nič. Nič ni bilo narobe z mano. Pač nisem srečala pravega partnerja. Presenečenje, mar ne? Najbrž, ko pa je polno čudovitih, čutečih in premišljenih ljudi. Kamor pogledaš. Si lahko predstavljate tako vsiljive in nesramne ljudi?
7. Mar si nisi želela otrok?
Velja isto, kot je zapisano zgoraj. Odgovor je jasen: »Te nič ne briga. Zdaj mi vrni drobiž in se posveti naslednji stranki.«
8. Pomisli, koliko denarja si privarčevala.
Seveda. Koliko pa stane terapija? Najbrž ti ne bi zamenjala otrok za denar, kolikor so te stali, kajne? Se mi je zdelo, sreči ne moreš postaviti cene.
Pripombe o denarju so neprimerne in sporne. Prepričana sem, da so starši finančno na boljšem, če potrebujejo pomoč. Davčne olajšave, porodniška, očetovski dopust, otroški dodatki …
In če vas zanima, kaj je drago, poskusite samsko življenje v Londonu s povprečno mesečno najemnin 1500 funtov.
9. Materinstvo ni za vsakogar.
To zgodbo velikokrat ponavljam, a ne gre drugače, ker je za znoret. Na pogrebu se mi je približala ženska, ki sem jo poznala le na videz. Brez pozdrava ali vljudne fraze kako si, je ustrelila neposredno v srce. »Si poročena?« »Ne.« »Imaš otroke?« »Ne.« Kratek premor. »No, prav. Tudi tako je v redu, veš, materinstvo ni za vsakogar.«
Imela je srečo, da je bila krsta že zaprta.
10. Dobra stran je, da nimaš strij.
Pa jih imam.
Na koncu vas lepo prosim, da nikoli ne izrečete katerega koli od zgoraj navedenih stavkov. Ne glejte nas z žalostnimi pogledi, kajti potrebujemo vašo naklonjenost in podporo, ne pa pomilovanja. In nikar nas v glavi ne opredelite samo kot ženske brez otrok.
Če tega v resnici ne mislite, ne govorite tako. To nam bo pomagalo, da ne bomo začele še same o sebi razmišljati na tak način. Nisem vam hotela citirati Ronana Keatinga iz skupine Boyzone, a ga bom. Ko vas zamika, da bi nas vprašali, zakaj nimamo otrok (ko o tem ne želimo govoriti, ko nismo pripravljene na tak pogovor), je najbolje, da ne zinete nobene. Bravo, Ronan.
Vir: The Telegraph