10 verskih vodij, ki so vplivali na nastanek in razcvet svetovnih religij

10 verskih vodij, ki so vplivali na nastanek in razcvet svetovnih religij (foto: profimedia, shutterstock) profimedia, shutterstock
7. 3. 2015

Preberite vse, kar ste si želeli vedeti o ljudeh, ki so začeli različne religije po svetu.

Jezus iz Nazareta

prebivalec Judeje, okrog 7.−2. stOL. pr. n. št.

Najslavnejša verska osebnost v zahodnem svetu je Jezus iz Nazareta, verski učitelj in pridigar, ki ga ima večina krščanskih veroizpovedi za Božjega sina. O čem točno je pridigal in učil, ni znano, saj njegovih govorov niso nikoli zapisali. Številni zgodovinarji menijo, da je bil židovski rabin iz Galileje, ki je zaslovel z ustnimi pridigami. Jezus ima veliko vlogo tudi v islamu, saj ga imajo za enega izmed glavnih prerokov, ne pa tudi za Božjega sina.

Martin Luter

Nemec, 1483−1546

Menih in teolog Martin Luter je osrednja osebnost protestantske reformacije, ki je podvomil o številnih sprejetih praksah katoliškega bogoslužja, kot so odpustki v obliki denarnih prispevkov. Njegova vprašanja glede moralnih vrednot katoliških veljakov so zbudila veliko pozornosti, in ko je Luter razvil natančen program za reformo Katoliške cerkve, je papež Leon X. na to odgovoril z bulo Exsurge Domine. Zagrozil mu z izobčenjem iz Cerkve, ko je Luter 10. decembra 1520 v Wittenbergu bulo javno zažgal, pa so ga 3. januarja dokončno izobčili.

Mojzes

Egipčan, 1391−1271 pr. n. št.

Mojzes je pomembna osebnost za židovsko, islamsko in krščansko vero. Bil je egipčanski princ, prerok in duhovni voditelj, tradicionalno pa mu pripisujejo tudi avtorstvo Tore, najbolj čislane židovske doktrine. Mojzes je bil rojen v Egiptu, a je imel hebrejske korenine in je večino svojega življenja poskušal svoje ljudstvo znova naseliti v njegovi domovini Kanan. Dandanes je bolj znan po prejetju božjih zapovedi; tiste, ki so se ohranile (izvirno naj bi jih bilo več kot deset), so postale temeljni moralni kamen številnih religij po svetu.

Mohamed

Arabec, 570−632

Muslimani verjamejo, da je Mohamed božji prerok, v splošnem pa velja za ustanovitelja islamske vere. Živel je v Meki v obdobju med šestim in sedmim stoletjem. Bil je spoštovan trgovec, hkrati pa se je zatekal v gorske votline, kjer je večinoma molil po več dni hkrati. Ko je bil star 40 let, ga je med eno izmed njegovih dolgotrajnih molitev ogovoril Bog, o božjem razodetju pa je kmalu tudi javno spregovoril. S svojimi gorečimi pridigami je počasi pridobival čedalje več privržencev, dokler ni o svojih verskih stališčih prepričal toliko ljudi, da je skupaj z njimi v Meki uničil druge verske templje. Do njegove smrti se je večina prebivalcev Arabskega polotoka spreobrnila in sledila njegovemu verskemu nauku.

Zaratustra

Iranec, ni znano−583 pr. n. št.

Zaratustra je ustanovil eno izmed najzgodnejših dokumentiranih religij na svetu, imenovano zoroastrizem oziroma zaratustrstvo. Bil je pobožen učitelj in prerok, ki je v šestem stoletju pr. n. št. božjo besedo širil po celotni perzijski planoti. Pripisujejo mu avtorstvo serije himen, ki jih še danes prepeva okrog 2,6 milijona privržencev njegovega nauka povsod po svetu. Ustvaril je verski, politični in etični sistem, ki naj bi odrešil človeka in svet, njegovi nauki pa so se razširili tudi na zahod, kjer ima Zaratustra dandanes prave mitološke razsežnosti.

Gendun Drup

Tibetanec, 1391−1474

Gendun Drup velja za prvega duhovnega vodjo tibetanskega budizma in s tem ključno osebnost pri rojstvu te religije, ki je še danes razširjena v Tibetu, Mongoliji, Butanu, Nepalu, Indiji in celo v nekaterih predelih Kitajske. Gendun se je rodil kot siromak v kravjem hlevu, vzgajali so ga pastirji, pri 20 letih pa se je zavezal meništvu in se preselil v samostan Narthang.

Pozneje je v Tibetu postal priljubljena in znana verska osebnost, ustanavljal je samostane in pridigal domačinom, ki so sprejemali njegov nauk. Njegov sloves pobožnega moža je bil tako velik, da so ga po njegovi smrti pri 84 letih razglasili za prvega dalajlamo, utelešenje Čenreziga, budističnega božanstva sočutja.

Sun Mjung Mun

Korejec, 1920−2012

Znani korejski verski voditelj ter poslovni in medijski magnat Sun Mjung Mun se je leta 1954 razglasil za mesijo in v Seulu v Južni Koreji ustanovil svoje versko gibanje Cerkev za združitev, ki je postalo priljubljeno in znano po množičnih porokah. Mun je pozneje veliko časa prebil v zaporu zaradi davčne utaje, kljub temu pa je svoje materialno (in duhovno) bogastvo še povečal in v svojo cerkev privabil številne privržence po vsem svetu. Znano je, da je bil lastnik luksuznega zasebnega letala, za katero je odštel kar 24 milijonov evrov.

Mati Tereza

Albanka, 1910−1997

Mati Tereza je bila rimskokatoliška redovnica in misijonarka, svoje življenje je posvetila ustanavljanju hospicev, klinik, sirotišnic in bank hrane v Indiji. Za svoje dobrodelno delo je leta 1979 dobila Nobelovo nagrado za mir, leta 2003 pa so jo razglasili za blaženo, kar je na katoliški lestvici tretji korak do razglasitve svetništva. V času svojega življenja si je zaradi svojih pridig nakopala tudi veliko kritik, saj je bila med drugim odločno proti kontracepciji.

Janez Kalvin

Francoz, 1509−1564

Francoski teolog Jean Calvin oziroma Janez Kalvin slovi po tem, da je v 16. stoletju pripomogel k razdvajanju v katoliških vrstah in pomagal ustanoviti tako imenovani kalvinizem. S svojimi spornimi pridigami in spisi, v katerih je branil svojo vero, je pridobil številne privržence, zagotovil versko reformacijo in postavil temelje za nastanek reformistične, kongregacijske in prezbiterijanske veje, ki obstajajo še danes.

Jim Warren Jones

Američan 1931−1978

Jim Warren Jones je bil narkoman in egomanijak, ki je v Jonestownu v Guyani novembra 1978 ukazal smrt 300 otrok in več kot 600 odraslih prepričal za skupinski samomor. Bil je ustanovitelj Ljudskega templja, krščanskega verskega gibanja, ki je z obljubami o raju privržence zvabil v Jonestown, kjer naj bi našli zatočišče pred ameriško versko nestrpnostjo. Jonesov slepi fanatizem je pripeljal do razvpitega 'revolucionarnega samomora'. Privržence, ki so mu bili popolnoma predani in so mu zaupali, je namreč prepričal ali pa prisilil, da so spili napitek, začinjen s cianidom.