10 vprašanj, ki ste jih vedno želeli zastaviti zasebnemu detektivu

Običajno je Patrickova naloga, da pridobi informacije, zdaj pa jih je nekaj izdal.

1. Ali ni to, kar počnete strogo gledano zalezovanje?

Detektivi in zalezovalci opazujejo ljudi v njihovem zasebnem okolju. Toda zalezovalec želi vzpostaviti kontakt, detektiv pa opazuje in ohranja razdaljo. Če sem priča nečemu zelo intimnemu, je to samo zato, ker se to dejanje dogaja zunaj posameznikovega doma.

Če nekdo vara svojo ženo v avtomobilu, parkiranem na parkirišču, je moja naloga, da to opazujem. Zalezovalci vohunijo, ker so obsedeni, zasebni detektivi pa vohunimo, ker so nas za to najeli.

Enkrat pa se je zgodilo, da nas je najel zalezovalec. Izmislil si je zgodbo o nezvestobi, s katero nas je prepričal, da sledimo njegovi žrtvi. Na srečo smo hitro ugotovili, da je klient zalezovalec.

2. Katera je bila najbolj prostaška stvar, ki ste ji bili priča?

Vedno ohranjamo distanco in so meje, ki jih ne prestopimo. Če pogledam nazaj se najbolj spomnim primera, ko je delodajalec začel dvomiti o svojem prodajalcu. Ta naj ne bi v času službe trkal na vrata potencialnih strank.

Zato smo ga začeli opazovati in že prvi dan ugotovili, da se nekaj ur na dan vozi naokoli brez cilja, potem obišče nekaj strank ter se domov odpravi pred koncem delovnega časa. Svoj avto je parkiral nedaleč od lastne garaže, da ljudje ne bi opazili, da je doma.

Zadnji dan opazovanja, pa se je zjutraj odpravil od doma ter pobral mladega moškega, s katerim sta se odpravila na odročen kraj.

Povsem jasno je bilo, da sta tam seksala nekaj ur – okna so bila zarošena, avto se je zibal in slišati je bilo mogoče vse. Odnos je bil seveda privatna zadeva, prodajalec je bil odpuščen, ker je bil plačan za nedelo.

3. Ste se kdaj zaljubili v nekoga, ki ste ga preiskovali?

Ne, tega si niti ne bi dovolil. Poznam pa nekaj zasebnih detektivov, ki se jim je to zgodilo. Zapletli so se z ljudmi, ki so jih najeli in ne s tistimi, ki so jih zasledovali. Ena afera se je začela po preiskavi nezvestobe – nezvestoba partnerja se je dokazala in po tem sta stranka in moj kolega preiskovalec začela razmerje, ki pa ni dolgo trajalo.

Poznam pa primer, ko sta še vedno skupaj. Ženska, ki je delala v mestnem svetu, je trdila, da ji je sodelavka nekajkrat grozila in izrazila sume, da nekdo prisluškuje njenim telefonskim pogovorom.

Zato je najela mojega sodelavca in izkazalo se je, da so njeni sumi lažni: nihče ni spremljal njenih pogovorov. Kljub temu se nekako zdi, da sta ona in detektiv, ki je delal na njenem primeru, uživala v družbi drug drugega in sta od takrat par.

4. Kateri je najpogostejši razlog, da se stranke obrnejo na vas?

Veliko ženskih strank sumi, da jih mož vara z drugim moškim. Od približno sto preiskav v zvezi z nezvestobo bomo mogoče našli dva, ki svojo ženo varata z drugim moškim. Nikoli pa nisem odkril skrivne lezbične zveze.

Mislim, da se moški zaradi očitnih družbenih pritiskov težje soočijo s svojo spolno usmerjenostjo. Nikoli pa nisem naletel na klišejski primer moškega, ki živi dvojno življenje in ima dve družini. Vendar smo enkrat preiskovali fanta, za katerega se je izkazalo, da svojo ženo vara z več ženskami hkrati. Vsaki ženski je najel lastno stanovanje.

5. Kako poteka preiskava? Ali samo sedite v avtu in čakate, da se kaj zgodi – tako kot v filmih?

Vsaka preiskava je drugačna, ampak preiskava hitro postane dolgočasna, če se sledi nekomu zaradi nezvestobe. Take preiskava je enaka preiskavi, ki je prikazana v filmu – sediš v avtu in čakaš na dokaz. Naporno je več ur samo sedeti in čakati.

Ko postanem utrujen, si prižgem na primer Metallico, da ne zaspim. Poslušam tudi zvočne knjige, da ubijem čas. 70 procentov opazovanja je čakanje, ostalih 30 pa akcija. Za opazovanje in sledenje nekomu, je potrebno biti osredotočen.

6. Kako vam uspe nekomu slediti, brez da opazovana oseba to opazi?

Z nekaterimi triki. V primeru, da nas opazijo sosedje, imamo vedno pripravljeno zgodbo – oz "legendo", kot ji radi rečemo. Jaz na primer rečem, da me je žena vrgla iz hiše. Zaradi tega imam v avtu vedno termovko ter odejo in neurejene lase – to mi običajno pomaga prodati zgodbo.

Doslej so nas odkrili le enkrat, ker nismo upoštevali lokacije. Preiskovali smo osebo, ki živi v manjši skupnosti, tam pa se med seboj vsi poznajo. Najeli so nas, da ugotovimo ali delavec na kmetiji opravlja svoje delo. S kolegom sva avto parkirala 700 m stran od posestva, vendar naju je opazil mimoidoči kmet in to povedal osebi, za katero so naju najeli, da jo opazujeva.

Opazovanec se je nato pojavil pri najinem avtu in zahteval, da naj nehava vohuniti za njim. Na srečo sva dobila tisto, kar sva potrebovala. Najpomembnejše je, da smo pripravljeni hitro zamenjati strategijo, če menimo, da smo bili opaženi.

7. Ali morate zaradi preiskave kdaj prekršiti zakon?

Težava je v tem, da pogosto delujemo na legalnem sivem območju. Zakoni, s katerimi se ukvarjamo, so pogosto nejasni ali pa zakonov o našem poklicu preprosto ni. Na primer, sledenje z GPS napravo je v Nemčiji nezakonito, plačati za informacije pa ni.

Ampak ponovno gre za sivo območje. Ali je resnično vredu plačati natakarju, da vam pove, če je oseba X jedla z osebo Y. V moji agenciji teh tehnik ne uporabljamo, zato da ostanemo na moralni in pravni strani, toda za pridobitev informacije si izmislimo različne zgodbe. Na primer, trdili bomo, da so naši preiskovalci družinski člani ali poslovni partnerji ljudi, ki jih preiskujemo. Gotovo je laž, vendar ni kaznivo dejanje.

8. Nekateri mislijo, da so zasebni detektivi le propadli policaji. Je to res?

Zaposlil sem kar nekaj bivših policajev. Majhna skupina teh ljudi je bila nepošteno odpuščena iz policije. Nekateri prejemajo policijsko pokojnino in si želijo povečati svoj dohodek. Drugi niso videli nobene možnosti za napredovanje ali pa se niso razumeli s svojimi nadrejenimi. Verjamem pa, da so vsi ljudje, ki jih zaposlim, več kot sposobni za svoje delo.

Do sedaj sem samo enkrat zaposlil napačno osebo. Bil je glavni policijski inšpektor, ki je prevzel preiskavo za mojo detektivsko agencijo. Stranko sem osebno poznal. Zaradi osebnega odnosa ni trajalo dolgo, da sva ugotovila, da nekaj ni v redu. Na koncu se je izkazalo, da je inšpektor ponarejal svoje opazovalne dnevnike.

Moral bi se "vtihotapiti" v podjetje in preveriti ali je v njem prisotno nadlegovanje. A se je izkazalo, da je v podjetju delal le nekaj ur, potem pa poklical, da je zbolel. V svojem poročilu pa je trdil, da je v podjetju delal pet dni, osem ur na dan. Prijavil sem ga zaradi goljufije in ga tožil za odškodnino.

9. Če bi kdo želel prevarati svojega partnerja, kateri bi bil najboljši način, da mu nezvestobe ne bo mogoče dokazati?

Izognite se pošiljanju smsov, mailov in spletnem klepetanju. Komunicirajte samo osebno in ne na javnem kraju. Če vaš partner nenadoma za nekaj časa izklopi svoj mobilni telefon, je to lahko pokazatelj, da vas vara. In če ne želite, da vas odkrijejo, poskrbite, da svojega vedenja ne spremenite na noben očiten način. Ne začnite kar naenkrat bolj pogosto hoditi na fitnes ali k frizerju. To so sledi, ki vas bodo izdale.

10. Kateri način bi bil pa najboljši, če bi oseba želela izginiti?

Če ste državljan EU, ostanite v Evropi, da ne pustite sledi na meji. Nikoli ne odidite z vlakom ali letalom, ker to običajno pomeni, da bo vaše potovanje registrirano - poleg tega pa so povsod na železniških postajah in na letališčih kamere.

Najpomembnejše je biti pripravljen na to, da svoje staro življenje pustite za seboj. Mnogo ljudi, ki sprva uspešno izginejo, pozneje najdejo, ker niso mogli pustit svojega starega življenja za seboj. Ti ljudje na primer še vedno uporabljajo svoje stare kreditne kartice ali pa iščejo stanovanje s svojim starim imenom. Malo ljudi je pripravljenih iti do konca in pridobiti novo identiteto ter izdelati ponarejene dokumente.

Zato nam ne uspe rešiti samo 15 procentov primerov pogrešanih oseb. To se zgodi ponavadi tudi zato, ker nam proračun, ki ga imamo na voljo, ne omogoča nadaljevanja iskanja.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije