Saj poznate tisto, ko človek v petek zvečer sede z nekaj znanci na zasluženo pivo (in seveda je lahko to tudi kava ali kepica sladoleda), potem pa s svojimi dovtipi in modrostmi izstopajo le eni in isti načitani posamezniki? No, ta petek ste ta pametnjakovič lahko tudi vi.
Medtem ko na videz brezbrižno brskate po svojem telefonu (a imate v resnici odprto le tole našo novičko), navržite tako mimogre v pogovor eno od naslednjih zanimivih dejstev.
Vaša iztočnica je pri vsaki od naslednjih točk lahko kar preprosti: 'Aja, a ste vedeli, da ...'
1. Proge pomagajo zebram, da se hladijo
Pomena zebrinih prog niso nikoli potrdili, nova raziskava pa namiguje, da proge zebram pomagajo uravnavati njihovo telesno temperaturo. Raziskovalci so ugotovili, da so zebre, ki živijo v hladnejših krajih, manj progaste kot tiste, ki živijo v toplejših. Ker se zrak premika hitreje prek črnih prog in počasneje prek belih, strokovnjaki menijo, da to pripomore k hlajenju zebrinega telesa.
2. Leto 2015 bo za celo sekundo daljše
Ob koncu 30. junija 2015 se bodo svetovne atomske ure s 23:59:59 pomaknile na 23:59:60, potem pa bodo oznanile 00:00:00 z datumom 1. julij 2015. Vrtenje Zemlje se namreč počasi upočasnjuje, kar bodo nadomestili z dodatno sekundo. Nazadnje so sekundo dodali leta 2012, zaradi česar je veliko spletnih strani imelo znatne težave.
3. Na Beethovnovo glasbo je vplival njegov srčni utrip
Glasba slavnega skladatelja Ludwiga van Beethovna je morda dobesedno prihajala od srca. Kardiolog, medicinski zgodovinar in muzikolog so med proučevanjem njegovih najbolj znanih del identificirali napovedljive vzorce, ki ustrezajo neenakomernemu utripu srca pri aritmiji.
4. Odkritje novega antibiotika
Z novim antibiotikom teiksobaktinom bodo najbrž kmalu začeli zdraviti nevarne odporne bolezni, kot sta MRSA in tuberkuloza. Antibiotik so odkrili, ko so osamili samostojne celice bakterije v zemlji in jih zakopali nazaj vanjo, da so se lahko množile in razvijale v naravnem okolju. Tako so odkrili 25 novih antibiotikov, izmed katerih je najobetavnejši teiksobaktin, ki uničuje celične stene bakterije.
5. Ogled 3D brez očal
Podjetje TriLite Technologies je razvilo digitalne reklamne panoje, ki prikazujejo 3D-podobe, ne da bi jih bilo treba gledati skozi posebna 3D-očala. Medtem ko sodobni reklamni panoji uporabljajo LED-osvetlitev, piksli pri 3D-panojih vsebujejo rdečo, zeleno in modro lasersko diodo ter premično mikroogledalo. Vse skupaj deluje tako, da v opazovalčevo levo in desno oko pošiljajo različne podobe in s tem ustvarjajo stereoskopski 3D-učinek.
6. Morske želve zaznajo magnetna polja
Morske želve vedno gnezdijo na tistem obalnem pasu, na katerem so se tudi izlegle, zdaj pa so odkrili, kako najdejo pot do tja. Med opazovanjem želv so ugotovili, da se vedno zberejo na določenem obalnem predelu takrat, ko se magnetni zapisi sosednjih lokacij vzdolž obale naravno približajo drug drugemu. To namiguje na možnost, da si želve z vtisnjenim edinstvenim magnetnim poljem pomagajo najti svoj rojstni kraj v odrasli dobi.
7. Določili so natančnejšo Saturnovo lokacijo
S kombinacijo podatkov z radijskega krožnika sistema radijskih teleskopov Very Large Array (VLA), ki so razvrščeni nekje med Havaji in Deviškimi otoki, in signali z Nasine sonde Cassini, ki trenutno kroži okrog Saturna, so astronomi pred kratkim lahko določili Saturnovo težišče do štiri kilometre natančno. Zanimivo je, da je ta meritev kar 50-krat točnejša, kot je meritev s teleskopom na Zemlji.
8. Iz San Francisca v Los Angeles v treh urah
Do leta 2029 nameravajo v ZDA zgraditi prvo visokohitrostno železnico, po kateri bodo potniki iz San Francisca do Los Angelesa potovali s hitrostjo nad 320 kilometrov na uro. Železnico bodo pozneje razširili do Sacramenta in San Diega, tako da bo dolga 1287 kilometrov in bo imela 24 postaj.
9. Nasa na Pluton pošilja nenavaden tovor
Na poti na Pluton je pepel ameriškega astronoma Clyda Tombaugha, ki je pritlikavi planet odkril leta 1930 in čigar pepel trenutno potuje na Nasinem vesoljskem plovilu New Horizons. Sonda se bo Plutonu najbolj približala 14. julija 2015.
10. Resnica o izvoru vonja dežja
Leta 1964 so odkrili, da ima dež vonj po zemlji zaradi različnih olj in kemikalij, ki so v prsti. Petdeset let pozneje so znanstveniki ugotovili, kako se vonj sploh sprosti iz zemlje. Med snemanjem vodnih kapelj z visokohitrostnimi kamerami so odkrili, da vodne kaplje ob padcu na porozna tla ujamejo drobne zračne mehurčke. Ti mehurčki se spenijo in dvignejo v zrak kot razpršilo, ki poleg bakterij in virusov vsebuje tudi aromatične snovi.