»Vladimir Putin trdi, da je veren in da močno podpira rusko pravoslavno cerkev. Če to drži, morda vsak večer, preden leže v posteljo, pomoli k bogu in ga vpraša, zakaj v Ukrajini ni postavil kakšnega gorovja. Če bi bog v Ukrajini postavil gorovja, Srednjeevropska nižina na severu Evrope ne bi bila tako privlačen teren, prek katerega so se vrstili napadi na Rusijo. Tako pa Putin ni imel izbire in je moral poskušati obvladati vsaj nižino na zahodu.«
In tako se dogaja z vsemi državami. Majhnimi in velikimi.
O dejstvu, kako zelo ljudi (in z njimi države, v katerih živijo) determinira geografija je edinstveno knjigo spisal ekspert za mednarodno politiko, urednik in novinar Tim Marshall. Njegova knjiga Ujetniki geografije je polna zanimivih podatkov in resničnih anekdot, ki dokazujejo, kako velik vpliv ima geografija na naša življenja, pa tudi, kako neposreden je nje pomen za našo varnost in blagostanje.
»Kaj je vplivalo na Rusko vmešavanje v Ukrajini? Je Zahod te dogodke predvidel? Če jih ni, zakaj ne? Kako daleč bo šla Moskva? Ali se Kitajska končno počuti varno znotraj kopenskih meja, kakor jih dojema, in kako bo to vplivalo na njen položaj na morjih ter na njene odnose z ZDA? Kaj to pomeni za druge države v njeni bližini, na primer Indijo in Japonsko?« je zgolj nekaj vprašanj, ki jih v predgovoru knjige zapiše sir John Scarlett, ki je od leta 2004 do leta 2009 direktoroval britanski tajni obveščevalni službi MI6. Na vsa ta (in številna druga) vprašanja uspe Tim Marshall najti več kot prepričljive odgovore.
Uvidi z bojnih žarišč
Tima Marshalla je na dano tematiko prvič postal pozoren ravno v letih, ko je poročal z vojnih žarišč na Balkanu.
»Od blizu sem opazoval, kako so voditelji vpletenih narodov – Srbov, Hrvatov in Bošnjakov – svoja ’plemena’ načrtno opominjali glede pradavnih ločnic in starodavnega nezaupanja na območju, ki kar buhti od raznolikosti. Ko jim je uspelo to pisano prebivalstvo ločiti, ni bilo treba več veliko, da so jih naščuvali drugega proti drugim,« piše Tim Marshall in v svojem značilnem slogu doda resnično priliko, da bi bolje ponazoril povedano: »Odličen zgled je reka Ibar na Kosovu. Osmanska nadvlada Srbije je bila zapečatena z bitko na Kosovskem polju leta 1389, nedaleč od toka reke Ibar skozi Mitrovico. V naslednjih stoletjih se je srbsko prebivalstvo začelo umikati za Ibar, medtem ko so se muslimanski Albanci postopno spuščali z gorate Malesije na Kosovo, kjer so potem do sredine osemnajstega stoletja postali večinsko prebivalstvo. Če na hitro preskočimo v dvajseto stoletje, vidimo, da reka še vedno označuje jasno etnično/versko ločnico.«
To je toliko bolj postalo jasno leta 1999, ko je Nato iz zraka bombardiral jugoslovansko vojsko, na tleh pa jo je napadala kosovska osvobodilna vojska, ki se je v danem trenutku skupaj z večino srbskega prebivalstva hitro umaknila čez Ibar.
»Reka je tako postala dejanska meja neodvisne države Kosovo, ki jo nekatere države tudi uradno priznavajo.«
Nemoč vrhunske tehnologije
In to še zdaleč ni bil edini uvid, ki je dal misliti Timu Marshallu.
»V naslednjih letih mi je močno koristilo, da sem med poročanjem z Balkana spoznal, kako ključna je fizična oblika pokrajine. Leta 2001, nekaj tednov po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center v New Yorku, smo lahko videli, kako celo ob vsej sodobni tehnologiji podnebje še vedno diktira vojaške možnosti celo najmogočnejših svetovnih vojska. Bil sem v severnem Afganistanu, kamor sem po prečkanju mejne reke na splavu prišel iz Tadžikistana, da bi se povezal z bojevniki Severne zveze, ki so se bojevali proti talibom,« piše Marshall o trenutkih, ko je bil kot poročevalec soočen z zračnim napadom ameriških lovcev in bombnikov na položaje talibov in Al Kajde. »Potem pa se je svet okoli nas odel v nove barve. Pridivjal je najmočnejši peščeni vihar, kar sem jih kdaj doživel in vse je postalo svetlo rjave barve. Zdelo se je, da se je tako obarval celo zrak, ki je postal kar gost od vseh prašnih delcev. Celih šestiitrideset ur je vse stalo, le pesek se je vrtinčil in hrumel med nami. Na vrhuncu viharja ni bilo mogoče videti dlje od nekaj metrov; prav nobenega dvoma ni bilo, da bo vojska morala počakati, da se ujma izdivja.«
V luči podivjane narave je postalo jasno, kako nemočna je tudi najbolj vrhunska satelitska tehnologija, s katero se ponaša ameriška velesila. Zaradi izbruha podnebja te dežele so morali čakati vsi: od ameriškega predsednika Buha in združenega štaba ameriških oboroženih sil do pripadnikov Severne zveze na terenu.
»Potem je deževalo in dež je prah, ki se je usedel prav povsod, tudi po naših telesih, spremenil v blato. Tako močno je lilo, da si imel občutek, da se koče iz žgane gline, kjer smo prebivali, talijo pred našimi očmi. Spet je bilo več kot jasno, da je premik proti jugu odložen, dokler zemljepisne posebnosti ne opravijo svojega. Zemljepisna pravila, ki so se jih še kako dobro zavedali Hanibal, Sunzi in Aleksander Veliki, veljajo tudi za današnje voditelje.«
Za več branja na to nadvse zanimivo temo, ki vas bo odprla za nadvse atraktivna spoznanja o resnični naravi mednarodne politike, pa …
Priporočamo!
Tim Marshall: Ujetniki geografije
Zakaj je Putin obseden s Krimom? Zakaj je bilo ZDA usojeno, da postanejo globalna velesila? Zakaj se vpliv Kitajske po svetu nenehno veča? Zakaj je bilo Tibetu usojeno, da ne doseže neodvisnosti? Zakaj Evropa nikoli ne bo združena? Odgovori imajo zemljepisno podlago.
Vsi državni voditelji so ujetniki geografije, pravi novinar in vojni poročevalec Tim Marshall, ki v istoimenski knjigi obdela Rusijo, Kitajsko, ZDA, Latinsko Ameriko, Bližnji vzhod, Afriko, Evropo, Japonsko, Korejo, Grenlandijo in Arktiko – njihovo vreme, morja, gorovja, reke, puščave in meje – ter podaja vsebinske okvire, ki jih v političnem poročanju pogosto pogrešamo. Pojasnjuje, kako zemljepisne značilnosti teh držav vplivajo na njihove prednosti in slabosti ter na odločitve njihovih voditeljev. Marshall tako s pomočjo desetih zemljevidov ključnih predelov sveta pojasni zapletene geopolitične strategije, ki nenehno oblikujejo svet.
Avtor knjige Ujetniki geografije je Tim Marshall, ki velja za vodilno avtoriteto za mednarodno politiko; o tem poroča že več kot petindvajset let. Pri Sky News je bil urednik za diplomatska vprašanja, pred tem je delal pri BBC in radiu LBC/IRN. Poročal je iz petintridesetih držav, med drugim iz kriznih žarišč v Bosni, na Kosovu, v Afganistanu, Iraku, Libanonu in Siriji.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
