Disociativna motnja identitete (DID) je kompleksno psihološko stanje, ki ga psihiatri in klinični psihologi uvrščajo na skrajni rob spektra disociativnih motenj. Za ljudi z motnjami na disociativnem spektru so značilne neusklajenosti v spominski, čustveni in vedenjski funkciji, značilno pa je tudi spremenjeno občutenje sebe in specifična zaznava okolice.
A medtem ko je javnosti dobro znana posttravmatska stresna motnja (PTSD), so motnje depersonalizacija in derealizacije, disociativne amnezije in fuge, pa tudi disociativna motnja identitete (ali motnja mnogotere oz. multiple osebnosti) manj znane motnje.
Vsem po vrsti pa je skupno eno: njihov izvor gre iskati v travmi.
Ali bolj natančno:
- pri disociativni motnji identitete (ali MMO) gre izvor vedno iskati v ponavljajoči se travmi iz otroštva, ki se je morala zgoditi pred desetim letom starosti, saj se po tej starosti že formira enovita osebnost, ki je ni mogoče več 'razcepiti'. Med travme, ki povzročajo disociativno motnjo identitete, spadajo spolne travme in zlorabe, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje s strani skrbnikov, pa tudi vojne, ustrahovanje, vrstniška agresija ter medicinske travme.
Po definiciji Ameriškega psihiatričnega združenja (DSM-5 iz leta 2013) je glavna značilnost disociativne motnje identitete obstoj dveh ali več ločenih identitet ali osebnostnih stanj, ki se izmenjujejo pri nadzoru nad vedenjem osebe.
Spremljajoči simptomi motnje so med drugim tudi:
- spominske luknje (spodrsljaji, napake, nezmožnost priklica informacij in podatkov, ki so jim v drugih osebnostnih stanjih povsem dosegljivi);
- izgubljanje občutka za čas, pa tudi nezmožnost, da bi se spomnili, kaj so počeli zadnjih nekaj minut, ur, dni ali celo tednov ;
- pogoste obtožbe, da lažejo (ker so rekli ali naredili stvari, ki se jih ne spomnijo), pa tudi, da so preveč občutljivi ali da si domišljajo stvari;
- kratke izgube zavesti, ki so včasih povezane z nenadnim in nepričakovanim odhodom od doma, z delovnega mesta ali z odhodom na potovanje. V stanju takšne, disociativne fuge, rado pride do zmede glede identitete, včasih pa tudi do oblikovanja nove identitete, bodisi delno ali v celoti;
- očitne tujce prepoznajo ali zamenjajo za druge ljudi, po drugi strani pa se dogaja tudi, da (začasno) ne prepoznajo dolgoletnega prijatelja ali celo najbližjih sorodnikov;
- občutek, da imajo več kot eno osebnost, da ne vedo, kdo v resnici so, pa tudi občutek, da niso povsem resnični ali pa ne povsem s 'tega sveta'.
Opomba: Medtem ko naj bi za disociativno motnjo identitete trpelo med 1 in 4 odstotki populacije (kar je bolj pogosto, kot so pogosti rdečelasci ali shizofrenija v populaciji), pa ima samo v ZDA približno polovica odraslih za sabo najmanj eno disociativno izkušnjo v življenju. Izkušajo namreč simptome in znake, ki so podobni tistim pri disociativnih motnjah, le da so večinoma prehodne narave, vedno pa se zgodijo zaradi močnega šoka (npr. nesreče, mučenja, nasilnega ropa ali celo ... zadetka na loteriji).
10 zvezdnikov, ki trpijo za disociativno psihiko!
Nekaj zvezdnikov, ki jih naštevamo v nadaljevanju, je o tem, da premorejo več osebnostnih stanj ali pa celo povsem jasno, da trpijo za disociativno motnjo identitete, v preteklosti javno že spregovorilo, o nekaterih drugih pa se zaenkrat še bolj kot ne (a vendarle povsem resno) le špekulira. In med temi, ki špekulirajo, je tudi kanadski psihiater in strokovnjak za disociativne motnje dr. Colin Ross.
Britney Spears
Da je za zvezdnico, ki je pred dnevi ponovno polnila naslovnice rumenih medijev s fotografijami začasnega odpusta iz psihiatrične bolnišnice, zelo travmatično otroštvo, je znano. Od rosnih let je bila pod velikim pritiskom, da iz nje naredijo najstniško zvezdo, v resnici sramežljivo in nesamozavestno dekletce pa je le težko prenašalo neusmiljene žaromete in nesramne komentarje tabloidov, ki so spremljali vsak njen korak. Davek na slavo je že v najstniških letih plačala z obilico anksioznosti, ki naj bi jo spravljala na rob pameti. In čeravno so jo oboževali milijoni, si Britney nikoli ni bila zares všeč.
Po 'psihičnem zlomu' leta 2007, ko so svet obšle fotografije do golega obrite glave Britney Spears, so tako javnost kot stroka pričeli ugibati, kaj bi lahko bila njena diagnoza. Nekaj časa se je govorilo o bipolarni motnji, pri čemer je Britney že takrat opisovala, da se ji zdi, kot da se včasih 'prelevi v drugo osebnost'. Pred kratkim so govorice o tem utišali kar iz štaba Britney Spears. Kmalu po objavi razvpitega intervjuja z Diane Sawyer (še posebno izseka iz spodnjega YouTube videa) pa so se razširile tudi govorice, da ima Britney pravzaprav motnjo mnogotere osebnosti. In te govorice se prav zaradi spodnjih posnetkov nikoli več niso zares polegle.
Po nekaterih virih (ne le tabloidov, temveč tudi s strani prijateljev zvezdnice, pa tudi njenega nekdanjega moža Kevina Federlinea) naj bi ameriška plesalka, pevka in igralka premogla številne identitete. Med drugim se je že predstavljala kot 'britansko dekle', diva, jokava ženska ali nekoherentno dekle. Paparaci, ki so Britney neprestano za petami, pa naj bi že pred leti poročali, da vedno vedo, da bodo dobili še posebno sočne fotografije, kadar se Britney v javnosti pojavi v svoji rožnati lasulji, ki je značilna za eno od njenih alternativnih identitet.
Mel Gibson
Režiser, producent in igralec, znan po filmih Hamlet, Pogumno srce, Patriot, Maverick, Smrtonosno orožje in Nori Max je vzbudil pozornost z intervjujem leta 2002. Pred kamerami britanske hiše BBC je povedal, da ima alternativno osebnost z imenom Bjorn. Bjorn naj bi bil tudi 'krivec' za Melovo občasno impulzivno vedenje, kot je npr. vožnja pod vplivom alkohola ali pa grozilni telefonski klic nekdanji ženi.
Za potrditev disociativne motnje identitete bi vendarle morali vedeti tudi, ali je Melovo zgodnje otroštvo zaznamovala kakšna večja travma (a o tem ni javnih poročil, z izjemo njegove opombe, da imajo alkoholizem v družini), se pa govori, da naj bi viking Bjorn znatno prispeval k nadvse realistični upodobitvi lika iz filma Pogumno srce.
Gibsonu večina tabloidov sicer pripisuje bipolarno motnjo. Gre za diagnozo, s katero pogosto diagnosticirajo tudi številne disociativce, za katerimi so neredko leta napačnih diagnoz, in zato neučinkovitega zdravljenja, preden jim končno postavijo pravo diagnozo.
Seveda pa obstaja še možnost, da ima obe, saj lahko motnji tudi soobstajata.
Lady Gaga
Ameriška pevka, avtorica pesmi, človekoljubka, igralka, modna oblikovalka in plesalka je javno povedala, da trpi za disociativno motnjo identitete. Še več. Lady Gaga je pravzaprav zgolj ena od identitet (za katero naj bi njena versko fanatična mama dejala celo, da je 'satan, ki je obsedel njeno hčerko'), ki jih ima Stefani Joanne Angeline Germanotta. Ena od njenih zanimivejših alternativnih osebnosti (za katere nekateri menijo, da so zgolj njeni izmišljeni alter egi), pa je moški po imenu Jo Calderone.
Gaga je med drugim razkrila, da tudi svoje telo deli na dva dela; enega čuti kot tetovirano telo in drugega kot neokrnjeno.
Opomba: ... in medtem ko številni oboževalci Lady Gaga ugovarjajo, da pevka nima disociativne motnje identitete, temveč da je zgolj izjemno kreativna, še dodajamo, da drži, da si številni holivudski igralci 'izmislijo' persono (image), s katero nastopajo v javnosti, da pa drži tudi, da so ljudje z disociativno motnjo identitete praviloma izjemno kreativni in bistri posamezniki. Prav dejstvo, da ima Gaga motnjo mnogotere osebnosti, bi bil torej lahko dokaz za njeno že izkazano ustvarjalnost.
Herschel Walker
Profesionalni športnik, ki se je ukvarjal z bobom, nogometom, sprintom in vojaškimi borilnimi veščinami, je svoje stanje razkril v avtobiografiji z naslovom Breaking Free (v prostem prevodu Osvoboditev). Opisal je svoj boj z motnjo in kako jo je skušal obrniti sebi v prid.
V spodnjem videu Herschel Walker spregovori o tem, kako je živeti z motnjo mnogoterosti, razlog zanjo pa naj bi bilo po njegovem mnenju nadlegovanje, posmeh in ustrahovanje s strani vrstnikov v zgodnjem otroštvu.
Marilyn Monroe
Igralka, ki je veljala in delno še danes velja za seksualni simbol, je kazala simptome, ki namigujejo, da je imela disociativno motnjo identitete. Pri njej naj bi bila jasno vidna:
- prisotnost ločenih različnih identitet (in to ne glede na očitno dihotomijo njenih filmskih vlog, v katerih je vedno znova igrala le naivne in ne najbolj bistre lepotice ter njeno zasebno načitano in razmišljujočo persono);
- najmanj dve identiteti pa sta redno prevzeli nadzor nad njenim vedenjem.
Norma Jeane, kakor je bilo Marilyn Monroe v resnici ime, je imela tudi nadvse travmatično otroštvo. Njena mama je bila duševno bolna, zato je kot deklica pogosto živela pri različnih skrbnikih. Nesrečna deklica je zato pogosto bežala v svoj bogati domišljijski svet (kar je tudi ena najboljših laičnih definicij za disociacijo).
Nicki Minaj
Pevka, raperka, manekenka in avtorica pesmi se je v otroštvu nenehno borila s starši, še posebno z očetom, ki naj bi bil v njenem otroštvu pogosto nasilen. Negativnih okoliščin se je skušala otresti tako, da je v svojem umu ustvarila več značajev in živela skozi njih.
O svojih drugih osebnostnih stanjih, ki jim pravi kar alter egi, je pogosto in povsem jasno spregovorila v številnih oddajah, med drugim tudi na šovu Ellen.
Kim Noble
Slikarka z dolgimi lasmi in presenetljivo modrimi očmi ima veliko identitet (natančno število ni znano). Osebnosti so ločene, so različnih starosti, imajo imena in so po značaju zelo raznolike. Glavna osebnost je Patricia, Salome je pobožna katoličanka, Ken pa homoseksualec. Zraven je še Judy, osebnost, ki prihaja ob času obrokov, saj je prepričana, da tehta 200 kilogramov.
Adam Duritz
Ameriški glasbenik, avtor pesmi in glasbeni producent, najbolj znan kot pevec rokovske skupine Counting Crows, je o svojih težavah povedal: »Imam motnjo depersonalizacije, zaradi katere se mi zdi, da svet ni resničen.«
Roseanne Barr
Komedijantka, igralka, televizijska producentka in pisateljica se je leta 2012 potegovala tudi za predsednico kalifornijske stranke Stranka miru in svobode. Javno je o svojih težavah spregovorila leta 1994, ko je razkrila, da ima disociativno motnjo identitete. Povedala je, da je zanjo najtežje preklapljati med identitetama, ko je »nekdo« in ko je »nihče«.
Leta 2018 je Roseanne kmalu zatem, ko je zaradi rasističnih tvitov izgubila svoj šov, za ameriške medije poleg opravičila za svoje izpade povedala še, da v resnici 'ne trpi za disociativni motnjo identitete, temveč da v njej zdaj uživa'. Sicer pa naj bi bila slavna komičarka zdaj že nekaj let povsem integrirana, za kar gre zasluga tudi njenim psihoterapevtom.
Truddi Chase
Leta 1987 je izdala avtobiografijo z naslovom When Rabbit Howls (Ko zajci lajajo), v kateri je opisala svoje izkušnje po postavljeni diagnozi, da ima disociativno motnjo identitete. Zaslovela je tako s svojo knjigo kot z nastopom na šovu pri Oprah.
Vir: Your Health Remedy
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin