11 kratkih zgodb o ljubezenskih odnosih, v katerih ni ljubezni!

Po knjižnih uspešnicah Na tesnobi in Na bolje, s katerimi je komunikologinja, novinarka, pisateljica, publicistka, predavateljica in avtorica Damjana Bakarič javnost opozorila nase, je tu že njena nova knjiga, za katero gre verjeti, da bo prav tako nagovorila široke množice. Njena tokratna tema so razmerja, Damjana pa skozi 11 kratkih zgodb o odnosih, katerih skupni imenovalec je, da v njih umanjka tisto najbolj bistveno. Prav vse zgodbe namreč govorijo o ljubezenskih razmerjih, v katerih NI ljubezni.

• »Ljubezen, ki pride, se naseli, pa vendar je nihče ne ceni.«

Damjana Bakarič se kot ljubiteljska raziskovalka človekove psihologije, čustev in duše s tematiko razmerij že nekaj časa ukvarja tako prek svojih zapisov na blogu www.berem.si, ki je prvenstveno namenjen promociji dobrega počutja, duševnega zdravja in terapiji prek knjig, kot tudi vse bolj popularnimi vlogi na YouTube kanalu MsDamjana.

Vsa svoja spoznanja, ki si jih je nabrala ne le skozi branje knjig na dano temo in skozi lastne življenjske izkušnje, temveč tudi tekom številnih srečanj z ljudmi, ki so bili dovolj odprti, da so osebna izkustva delili z drugimi, je v knjigo zbrala le najbolj zanimive zgodbe različnih moških in žensk, ki so pripovedovali o svojih ljubezenskih razmerjih, napakah, ki so jih v njih delali, pa tudi lekcijah, ki so jih nato osvojili.

Marsikateri bralec in bralka Damjaninih kratkih ljubezenskih zgodb lahko tako pričakuje, da se bo v kakšni od teh zgodb tudi prepoznal, morda celo še pravi čas, da reši odnos, v katerem trenutno ponovno preigrava stare toksične vzorce, ki nimajo nič opraviti s pravo ljubeznijo.

»Morda vas bodo te zgodbe spomnile nase. Morda vam bodo odprle oči. Za to sem jih tudi napisala. Morda vas bodo navdihnile, da se boste odločili prekiniti strupene odnose. Morda se boste končno začeli spoštovali. Morda vas bo sram. Morda boste jokali. Morda boste pobesneli in se ujezili. Pomembno je le to, da v vas vzbudijo vprašanje o sebi. O svojih odločitvah. O tem, ali ste na pravi poti,« še piše Damjana Bakarič.

Zgodbe, ki jih piše življenje!

Knjiga Razmerja je zbirka zgodb moških in žensk, ki so se iskali. In tako kot večina drugih ljudi, so se tudi oni pogosto iskali skozi odnos z drugim ali pa nasprotno: bežali v odnose zato, da bi jim ne bilo treba najti sebe. Želeli so si odnos s tistim drugim, ki bi jih ljubil, pa čeprav sami še vedno niso znali ljubiti sebe.

Avtorica uvodoma zagotavlja, da vse v knjigi zbrane zgodbe temeljijo na resničnem življenju, nekoliko zabrisane so zgolj identitete glavnih akterjev, kar v ničemer ne popači njihove sporočilnosti. Ali povedano drugače (in z besedami avtorice same): »Pretreslo me je, kako živimo naša ljubezenska življenja v ljubezenskih razmerjih, po drugi strani pa se mi je zdelo povsem običajno. Romantični filmi in ideje so eno, resnično življenje drugo. Čeprav sama v teh romantičnih in ljubezenskih razmerjih ne vidim niti malo ljubezni. Kakšna ironija. Vidim le določene vzorce in rane, ki jih ljudje nismo sposobni ali pa si jih preprosto ne želimo zaceliti. In ranjen človek bo ranil drugega. Vse dokler tega kroga nekdo končno ne preseka.«

Ker smo v uredništvu že imeli priložnost prelistati Damjanino novo knjigo, upamo, da bi ta ’nekdo’ morda lahko bila tudi ’prava zgodba’ - t.j. ena od tistih, ki jih je priznana blogerka in vlogerka umestila v knjigo Razmerja.

V želji, da bi vas navdušili za branje knjige Razmerja (posledično pa tudi oseben in tehten razmislek o vaših ljubezenskih razmerjih), si izposojamo odlomek iz ene izmed zgodb, ki nosi naslov ...

Povzpetnik

»Ne mislim iti, ker je vsiljivka ona, ne jaz. Ko se vrnem, ona še stoji zraven in besediči. Ujamem njegov pogled, on ujame mojega. ’Nora sem nate. Obožujem te. Tvoje črne lase, tvoje roke, tvoje oči, tvoj nasmeh. Tvoj smisel za humor. Tvojo preprostost. To, da si mi zaupal. To, da vem, kdo si.’ Takrat še nisem vedela, kako bo kasneje skrenil. Kako se bo prodal. In ko že mislim, da bo zdaj zdaj odletela stran, se nam približa še njena mati. Ki ima delnice v tem našem velikem in bogatem podjetju, kakor zlobno pripominjajo, sodelavci. Dve vešči, jima pravijo. Ena hujša od druge. Ne sodelujem v obrekovanjih, čeprav bi lahko, ker mi ona jemlje nekaj, kar obožujem. Vendar imam toliko samospoštovanja, da se tega ne grem. Nočeta in nočeta iti, mati me prvič opazi. Ve, hčerka ji je povedala. In začutim strah. Materin strah, ker ve, da sem ženska, medtem ko njena hči ni in morda nikoli ne bo. Ve, da je iz rodu vešč. In ve, da jaz nisem. Spoštljivo se obrne k meni in nekaj reče. Ne vem, kaj. Pozabila sem. Zna. Gre zgolj za vljudnostne fraze, ki me načelno blazno dolgočasijo. Škoda časa. Čakam, čeprav vem, da sem izgubila priložnost, da bi mu šepnila par stavkov o naju. Pijača me greje, čeprav njen učinek rahlo pojenja. Pogledam ga, namenja mi skrivne poglede, ki mejijo na zadrego. Ne stori ničesar. To vem, to sem pričakovala, dve sta vendarle preveč. In strah ju je. Vesta, da sem resno nevarna. Vesta, da se on močno nagiba k meni. Ne bosta naredili škandala, čeprav sta znani po tem. Delata jih brez težav. Glasni sta. Vsakemu si upata vse povedati v obraz. V tem primeru sta tiho. Voham strah. Neverjetno uglajeni sta. Kot da sta se spremenili v povsem drugi osebi. Po eni strani mi je všeč, da se bojita moje ženske moči. Vse tri vemo, kje nam je mesto. Ne vem, ali se njemu sanja. Med nami tremi poteka pogajanje brez besed. Ker sem pametnejša, se umaknem. On mi to dovoli, ker ne reče ničesar. Izpusti me. Nima moči. Mine ta noč.«

   

Dobro branje!

Damjana Bakarič: Razmerja

Nova knjiga Damjane Bakarič se v knjigi Razmerja tokrat posveča ljubezenskih razmerjem in ljubezni – ali bolje rečeno: manku nje!

• Ljudje so prestrašeni; strah jih je, da bi se pred nekom, do katerega jim je, razgalili. Čeprav, kako hecno spet, si vsi želijo ljubezni in intimnosti. A se ne zmorejo odkriti, pokazati, kakšni so, ne pred seboj, kaj šele pred drugim. Ker so lahko zavrnjeni, ko jih bo drugi ugledal v njihovi pravi luči. Kakšna škoda. Časa. Energije. Zapravljene možnosti življenja. Zapravljeno življenje. Ljubezen pride. Postoji. Je. Čaka. In če je ne znaš negovati, ne ujeti, gre. No, gre tako in tako zmeraj. Takšna je. Zato, ko jo začutiš nekje, da je, da je prišla, se ji pokloni. Razgali se. Ne trudi se je ujeti. Samo glej jo, neguj. Skrbi zanjo tako, da bo vselej svobodna. In morda bo tako ostala trenutek dlje.

Knjiga je izšla pri založbi Primus, najdete pa jo tudi že v vsaki malo bolje založeni knjigarni.

Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin