Zanimivosti Promocijsko sporočilo

12 najpomembnejših pravil zdravega prehranjevanja po Prehranskem kompasu Basa Kasta

2. 3. 2019
Deli
12 najpomembnejših pravil zdravega prehranjevanja po Prehranskem kompasu Basa Kasta (foto: profimedia)
profimedia

Kaj jesti, da bomo dolgo v starost zdravi, vitki in v top formi? To preprosto vprašanje je danes bolj zapleteno, kot je bilo kadarkoli v preteklosti.

Kaj jesti, da bomo dolgo v starost zdravi, vitki in v top formi? To preprosto vprašanje je danes bolj zapleteno, kot je bilo kadarkoli v preteklosti.

Z vseh strani smo bombardirani s priporočili, vsi mediji imajo polna usta instant nasvetov, celo znanost nam je že pred časom obrnila hrbet s svojimi pogosto diametralno nasprotujočimi si priporočili, za katere se sčasoma izkaže, da so ljudem bolj škodila kot koristila.

Je torej prava kamenodobna dieta ali bi se bilo bolje držati tiste, z malo ogljikovimi hidrati? Kaj pa tista z malo maščobami? Je veganska dieta zares najbolj zdrava ali pa bi se morali vsi po vrsti zgolj odreči glutenu na naših mizah?

  • »Iz dneva v dan nas bombardirajo z novimi prehranskimi nasveti – nič čudnega, da sploh nismo več pozorni, ko nam nekdo spregovori o prehrani. ’Zagotovljena vitkost v 7 dneh – s temi ultimativnimi triki za ultra hitro izgubo teže!’ Prosim ne! Prosim prizanesite mi! Ravno zato, ker je večina diet az lase privlečenih, tudi številni zdravniki sploh ne prisluhnejo več in kot mazaštvo odpravijo vsako dieto. Zato se ravno v bolj podučenih krogih že desetletja držijo istega gesla, čeprav to geslo v praksi tako rekoč nikomur ne pomaga: Kdor želi shujšati, se glasi domnevno edina resna dietna formula: naj pač manj je in se več giba. Ta princip označujejo kot energijsko bilanco.«

Pa vendar se je tudi ta strategija že izkazala za varljivo utvaro.

Kaj toerj storiti? Kako se pravilno odločiti?

Popoln kaos!

S kaosom, ki danes vlada na področju prehranskih smernic, se v knjigi Prehranski kompas odločno spopade nemški znanstveni novinar Bas Kast.

Potem, ko je prebral vse znanstvene študija na temo prehrane, ki v svetu obstajajo, je na podlagi svojih izsledkov napisal knjigo, ki je na nemškem knjižnem trgu že postala prava prehranska uspešnica in se že vrsto mesecev uvršča na sam vrh Spieglove lestvice najbolje prodajanih knjig (doslej je bilo prodanih že 350.000 izvodov, pravice za prevod pa so bile prodane v več kot 10 držav). V knjigi se onkraj modnih trendov in ideologij med drugim spopade z vprašanjem, kaj je res zdravo in zakaj so celo ’uradne’ prehranske smernice pogosto napačne, ter enkrat za vselej predstavi zares poglobljen vpogled v temo zdrave prehrane.

Da se je znanstveni novinar in rekreativni športnik te pereče tematike lotil z vso potrebno resnostjo, se je moralo pred tem nekaj pomembnega zgoditi tudi v njegovem življenju.

In se tudi je.

Bas Kast se je pri štiridesetih nekega dne zgrudil z bolečinami v prsih.

»Bilo je nekega pomladnega večera pred nekaj leti, zrak je bil še čudovito svež, tako kot že tolikokrat sem se odpravil na tek, ko sem ugotovil, da nekaj nikakor ni prav. V tednih predtem sem se že nekako navadil na tegobico, ki je nisem občutil nikoli prej. Zdaj je nekako sodila zraven: vedno ko sem začel teči, že po nekaj prvih korakih, sem začutil tisto čudno preskakovanje srca,« v knjigi uvodoma piše Bas Kast, ki sprva tem ’težavicam’ ni pripisoval prav veliko teže, zato je s tekom nadaljeval dokler … »Ne vem natanko, kako naj opišem tisti občutek. Bilo je, kot bi jeklena roka trdno zgrabila moje srce in ga močno stisnila. Bolelo je, a to še zdaleč ni bilo tisto najhujše. Najhujša ali najbolj grozljiva je bila sila, ki me je potisnila navzdol in me prisilila, da sem šel na kolena. Tako sem nekaj časa obstal, in sicer ne zato, ker bi se mi zdelo pametno narediti kratek premor, da si oddahnem, ne, nisem se mogel premakniti. Stal sem tam, se grabil za prsi, lovil sapo in upal, da bo minilo. Da mi bo še enkrat prizaneseno in da se bom - kakor koli že – izmazal.«

Nekaj časa je trajalo, da je ’jekleni primež’ vendarle popustil, da je Bas – kašljajoč in sopihajoč – čez nekaj časa vendarle previdno odšel naprej, teka pa si seveda nikakor ni upal nadaljevati.

  • »To je bil začetek. Propad telesa, ki se je začel prej, kot sem si kdaj koli predstavljal, me je prisilil k razmišljanju. O tem, kako sem živel doslej, in zlasti o tem, kaj sem brez pomislekov metal vase. Pravijo, da v vsakem starajočem se človeku nekje še vedno drema tisti mladi človek, ki je bil nekoč, in se sprašuje, kaj se je zgodilo. Kaj se je torej zgodilo? Star sem bil nekaj čez štirideset let, pred kratkim sem postal oče, imel sem majhnega sina. Sem si prezgodnje težave s srcem sam zakuhal? Kaj me čaka, če bom tako nadaljeval?«

Čas za spremembo

In da skrajšamo zgodbo …

Bas Kast se je takrat odločil, da bo radikalno spremenil svoje prehranjevalne navade in na ta način poskrbel za svoje zdravje.

Toda kaj je v resnici zdravo?

hrana

Da bi to ugotovil, se je podal na večletno raziskovalno potovanje. Kako se prehranjujejo ljudstva, za katera je značilna posebej dolga življenjska doba? Se je mogoče izogniti tipičnim starostnim težavam in boleznim? Je mogoče s posebnimi živili ‘ostati mlad’?

Na raziskovalnem prehranskem popotovanju je avtor razkrinkal številne mite, povezane s prehrano.

Objektiven pregled izbranih podatkov in ugotovitev zadnjih desetletij je pokazal, da številna živila, za katera mislimo, da so zdrava, lahko našemu telesu močno škodujejo. Nasprotno pa se je marsikatera hrana, ki je na slabem glasu, izkazala kot zelo koristna za naše zdravje.

Avtor je svoje izsledke strnil v knjigi in ji dodal 12 najpomembnejših pravil zdravega prehranjevanja, med katere na prvem mestu sodi nasvet, naj jemo čim več prave in čim manj industrijsko predelane hrane, nato pa nadaljuje s priporočili, kot so: naj bodo rastline vaša glavna jed, raje ribe kot meso, jogurti in siri DA, mleko pa TAKO TAKO, čim manj sladkorja in odločen STOP industrijskim transmaščobam, ponovno spustite v svojo prehrano maščobe, nobenih vitaminskih dodatkov in še nekaj prehranskih nasvetov, ki so posebej namenjena doseganju vitkosti.

Tako je nastala je knjiga, ki bo, kot je dejal prof. dr. Christian Keysers, avtor knjige Naši empatični možgani, “reševala življenja”. Še več. Avtor bralce nenazadnje ponovno povabi k mizi z vzklikom, naj pričnejo uživati.

  • »Marsikdo bo pomislil: vse lepo in prav, ampak kje je užitek? Ali ni žalostno, dragi gospod Kast, če je vse podvrženo le še zdravju? Kaj naj pravzaprav s tem ’prehranskim kultom’? Moje mnenje je takšno: če odmislim dejstvo, da je zares prijetno, če se spet počutim fit, brez težav s srcem (sploh ne morem ubesediti, kakšen užitek je že samo to), tudi v hrani danes uživam bolj kot prej. Sem užival v ocvrtem krompirčku in čipsu? Ja, nekako že. Danes me vsa ta slaba hrana sploh ne privlači več (z izjemo babičinih cmokov, ki se jim ni mogoče upreti). Vsakdo mora najti svojo pot med užitkom in zdravjem. Mislim, da eno drugega ne izključuje.«

mediteranska dieta

Priporočamo v branje!

Bas Kast: Prehranski kompas

Prehranski kompasS pomočjo knjige Prehranski kompas bodo bralci končno spregledali domnevne čarobne formule in navdušeno oglaševanje samooklicanih prehranskih gurujev ter se bolje znašli v velikanski zmešnjavi informacij.

Osnova avtorjevih priporočil je obsežen pregled več kot tisoč prehranskih študij s področja moderne medicine, biokemije in gerontologije, knjiga pa se osredinja okoli štirih osrednjih vprašanj:

  • Kako mite o prehrani ločiti od dejstev?
  • Kako se s prehrano zavarovati pred boleznimi?
  • Je mogoče s skrbno premišljenim jedilnikom izigrati biološko uro in zadržati proces staranja?
  • Kako učinkovito shujšati?

Bas Kast, rojen leta 1973, je študiral psihologijo in biologijo v Konstanci, Bochumu in Bostonu/ZDA. Dela kot znanstveni novinar, napisal pa je tudi že več knjig. Po velikem uspehu Prehranskega kompasa je v soavtorstvu s prehransko strokovnjakinjo Michaelo Baur napisal tudi kuharsko knjigo s 111 recepti, ki bo najverjetneje kmalu izšla tudi v slovenskem jeziku.