Prvi mobilci v Sloveniji. Se še spomnite? Debele male Nokie, z antencami, ki so bili kot mini čevapčiči, vse skupaj pa smo malikovali kot nepredstavljivi čudež tehnike. In seveda smo ga morali imeti. Nujno!
Leto 1995 je bilo leto, ko so se mobilni telefoni pričeli množično pojavljati v naših žepih. Če ste bili takrat v srednji šoli ali pa na fakulteti, ste mobilni telefon preprosto morali imeti. Se še spomnite, kako je bilo takrat živeti z mobilnim telefonom?
Že to, da si imel mobilni telefon, je bilo neverjetno
Sprva so jih imeli predvsem otroci premožnejših družin, nekoliko kasneje pa večinska populacija. In ko si dobil čisto svojega, je bilo to tako, kot da si dobil nov avto. Takoj na deset pijač, da vsi vidijo to čudovito novo igračko.
Za pisanje sporočil si moral pritiskati eno tipko večkrat
Vsaka tipka je imela po 3 črke in potem smo pritiskali isto tipko, da smo rotirali med črkami in bog pomagaj, če si jo zgrešil in moral še enkrat od začetka. Ampak pisati sporočila je bilo tako kul!
Prvi avtomatični popravki, znani tudi kot T9
Tehnologija, ki so jo pantentirali v ZDA, je delovala na način predvidevanja, katero besedo želite napisati. Tehnologijo so implementirali mnogi veliki izdelovalci mobilnih telefonov, od Nokie in Samsunga, do Sony Ericssona in Sagema (takrat smo poznali več kot 2 izdelovalca telefonov). Ta avtomatična izpolnjevanja besed so bila prva stvar, ki si jo izklopil, ko si kupil nov telefon, ker je imela zadeva besedni zaklad na nivoju slabo načitanega osnovnošolca.
Med čakanjem na klicočega smo poslušali glasbo
Tole je prišlo malce kasneje in bilo nekaj časa noro popularno tudi pri nas - tisto, ko si klical prijatelja in ti je med čakanjem, da se javi na telefon, igrala glasba. Ki jo je klicoči izbral sam. Kar pomeni, da smo sovražili klicati okoli 75% ljudi samo zato, ker smo med klicanjem bili primorani poslušati kakšne Avsenike, Mozarta ali pa hreščeč posnetek nekega AC/DC paničarjenja.
Imeniki so bili antični
Imenik je lahko shranil tja do nekje 100 ljudi, vse pa smo imeli nanizane zgolj po imenu, ker daljših tekstov ni bilo mogoče vpisati. In potem smo klikali med Anjo_M, Anjo_P in Anjo_L, ko smo zamenjali telefon, pa nam je itak ostala samo ena Anja, ker so ostale Anje šle v pogubo, saj smo prepozno ugotovili, da so bile shranjene na telefonu in ne SIM kartici.
Na voljo je bilo stotine med seboj popolnoma različnih primerkov
Ko smo se zapeljali v kakšno tehnično trgovino v Avstrijo ali Italijo, smo lahko ure strmeli v izložbe z mobilnimi telefoni. Živopisna zbirka neštetih različnih izdelovalcev. Ko si izbiral nov telefon, je bilo tako, kot da izbiraš nek zelo poseben modni dodatek. Danes? Črnega ali belega?
Vsa zvonenja so bila zanič
Na voljo je bila peščica zvonenj in čisto vsa so bila tako bedna, da smo jih zavoljo lastnega mentalnega zdravja menjali skorajda dnevno.
Nismo bili navdušeni, če je bil nekdo na drugem mobilnem omrežju
Če si klical nekoga, ki ni bil na istem mobilnem omrežju kot ti, je bilo praktično tako, kot če bi ga klical v Tibet.
Vibriranje je bila čudovita komedija
Ko so prišli prvi mobilni telefoni z možnostjo vibriranja med prihajajočim klicem, se nam je to zdelo nepopisno smešno. In ko so se tresle tiste stare Nokie, je rohnelo po celi hiši.
Hoteli smo čim manjše telefone
"Kako neverjetno majhen je," je bil največji kompliment, ki smo ga lahko prejeli. Če je bilo govora o mobilnem telefonu, seveda.
Vsi smo igrali Kačo (Snake)
Premikajoča črta, ki hrusta neke čudne znake in zato postaja večja in večja. Vsi smo jo igrali, telefoni, ki je niso imeli, pa so bili ničvredni. Danes je ta igra videti kot osebna žalitev.
Motorola RAZR je obnorela Slovenijo (in svet)
Iz še danes neznanega razloga je prišel trenutek, ko si absolutno in nadvse obvezno moral imeti Motorolo RAZR, pa četudi si moral za to prestopiti k drugemu operaterju. Če se ga ne spomnite, ga googlajte in vam bo takoj jasno. Na voljo je bil celo v rožnati barvi!
Prvi telefoni s kamero so bili čudo tehnike
Kar nismo mogli verjeti, da je to mogoče. In potem smo vneto slikali vse, kar se je dalo, fotografije pa so bile videti, kot da jih je zelo nerodna oseba narisala z mokrimi voščenkami. A jasno nam je bilo, da s tem prihajajo čisto novi časi. Nismo se motili.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
