15 slovenskih filmov, ki jih Marcel Štefančič uvršča v filmska nebesa in jih zato morate videti!

In čeravno naj bi bila prva leta samostojne Slovenije filmsko precej sušna, je v knjigi Slovenski film 2.0 nazadnje našlo svoje mesto kar 296 slovenskih filmov, ki so daljši od 60 minut, mednje pa je uvrstil tudi številne dokumentarne filme, pa tudi filme, ki so nastajali na televiziji ali pa povsem gverilsko. Najnovejša Štefančičeva knjiga je tudi nekakšna dopolnitev vodnika po slovenski filmski zgodovini Na svoji zemlji, ki je izšla pred dobrim desetletjem, in nadaljevanje knjige Maškarada izpred treh let, v kateri se je osredotočil na čas filmske produkcije med leti 1948 in 1990.

Knjiga Slovenski film 2.0 bo naravnost navdušila domače filmofile, saj je Marcel Štefančič z veliko truda in malodane detektivske žilice iz nedavne filmske zgodovine izbrskal tudi nekaj resničnih filmskih draguljev, od katerih bi jih nekaj brez njegove trme le težko ušlo popolni pozabi. Ljubitelji dobrih filmov (in pronicljivih, kritičnih in duhovitih recenzij) pa se bodo ob branju Štefančičeve knjige zagotovo zabavali neprimerno bolj, kot so se kadarkoli zabavali ob branju kakršnekoli enciklopedije. Nam ne verjamete na besedo? Morda boste verjeli Marcelu Štefančiču, ki je v knjigi uvodoma in v navodilih za uporabo te zajetne zbirke recenzij (od katerih se je bojda najbolj razpisal na račun največjih filmskih kiksov, bolj petično pa je izbiral in svoje besede za največje mojstrovine) zapisal tudi tole:

• »... naj vam uvodoma povem le to, kaj je to, kar imate v rokah. To je natanko to, kar obljublja podnaslov: Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016. Zakaj 'kritična'? Ker sem filmski kritik. Kar pomeni, da znam biti zoprn. Da po koncu filma preštejem mrtve, izbrišem kri in naredim obdukcijo. In da včasih povem kaj novega. Recimo: v Nebesa – med najbolje filme zadnjih 25 let – sem uvrstil tudi tri filme (Fanjte ljubijo sexy noge, dekleta imajo rada sladoled, Odmevi časa, V deželi medvedov), za katere verjetno še niste slišali.«

In zanje najverjetneje, če bi Marcel ne napisal te knjige, tudi nikoli ne bi slišali. Ti filmi namreč niso nastali v produkciji Slovenskega filmskega centra, temveč so jih posneli razni regionalni filmski ustvarjalci in gverilci, med katerimi se najdejo tudi 'norci', kot jim hudomušno pravi Marcel Štefančič – t.j. tisti norci, ki so nepojmljivo pristni, originalni ter še kako premorejo iskro resničnega kreativnega genija. Prav takšnim, skoraj izgubljenim filmskim draguljem, od katerih mnogi nikoli niso prišli na naša velika platna, je Marcel v knjigi namenil tudi prav posebno kategorijo.

Marcel Štefančič je knjigo Slovenski film 2.0 v prvi vrsti napisal tudi (in ravno) zaradi takšnih filmov. Namreč, da bi na filme, ki so bili – kjerkoli že – prikazani med junijem 1991 in junijem 2016, nikoli ne pozabili, ker 'zgodovina slovenskega filma pač ne more biti več le zgodovina slovenskih filmov, ki jih je blagoslovil Slovenski filmski center, ali pa prej Slovenski filmski sklad'.

Kakorkoli že, čas je, da vas povabimo v Marcelova filmska Nebesa!

In čeravno nam je avtor enciklopedije povedal prav vse, kar gre o slovenskih celovečercih vedeti (in torej katerega si gre res 'nujno' (ali vsaj še enkrat) ogledati), pa ostaja skrivnost, kako se do nekaterih od naštete petnajsterice sanjskih dokopati. Morda pa jih zdaj, ko so vendarle dobile veliko priznanje zares priznanega slovenskega filmskega kritika (pred katerim trepetajo mnogi filmski ustvarjalci, v desetletjih pisanja filmskih recenzij pa se mu je za še posebno ostre besede na račun svojega filma zahvalil najmanj en režiser), nekdo na javni RTV Slovenija vendarle uvrsti v redni program. Spodobilo bi se in prav bi bilo.

15 slovenskih filmov, ki si jih morate ogledati!

V nadaljevanju povzemamo seznam petnajsterice iz Marcelovih filmskih Nebes in jih pestrimo s kratkimi citati iz precej bolj izčrpnih Marcelovih recenzij!

9:06, r. Igor Šterk, 2009

• Marcel Š. o filmu med drugim: »9,06 je film noir, ki hoče na sonce, a se boji, da bo izginil, ker te reči obstajajo le v srcu teme. Šterk je dve leti prej posnel tudi odlični kratki film Every Breath You Take, neke vrste dihalni uvod v 9.06.«

Fantje ljubijo sexy noge, dekleta imajo raje sladoled, r. Matej Ocepek, 2005

• Marcel Š. o filmu med drugim: »... predstavljajte si 'simfonijo mesta', ki sreča 'absolutni film'. Kar je več kot ironično. Walter Ruttmann, ki je posnel Simfonijo velemesta, je prej snemal prav eksperimentalne, abstraktne – 'absolutne' filme (Lichtspiel). Matej Ocepek je vse naredil sam – tale 'lichtspiel', prvi trboveljski celovečerec, ki je bil uvrščen na 10 svetovnih festivalov, v naše dvorane pa ga ni bilo, je napisal, zrežiral, produciral, posnel in zmontiral ter za nameček zložil še glasbo in jo tudi odigral.«

Idila, r. Tomaž Gorkič, 2015

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Čakajte, da vidite Idilo, alias 'prvo pravo slovensko grozljivko, ki jo je posnel Tomaž Gorkič. Tu vas čaka soočenje s slovenskim ljudstvom. Ali bolje rečeno: tu slovensko ljudstvo čaka soočenje z grozo slovenske idile.«

Jebiga, r. Miha Hočevar, 2000

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Jebiga, elegantni, skulirani, ležerno precizni, režijsko lapidarni prvenec Mihe Hočevarja, je film o urbanosti, ki je z vsemi svojimi velikimi idejami, miti, citati, perverzijami, utopijami in obsesijami zbežala na vas, urbano populacijo pa pustila z brazgotinami – in brez idej.«

Kruh in mleko, r. Jan Cvitkovič, 2001

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Specifično, film Kruh in mleko je Cvitkovičev poskus, da bi se spomnil, kaj se je takrat zgodilo. Kdo je bil moški? Kaj je tam počel? Zakaj je stal tam? Za koga sta bila kruh in mleko? Kdo ga je čakal?«

Mama, r. Vlado Škafar, 2016

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Škafarjeva Mama se začne v avtu, na cesti, tako da obljublja road movie, toda v Sloveniji ni distanc, ki jih terja road movie. Zato pa je toliko več distanc med ljudmi ...«

Oča, r. Vlado Škafar, 2010

• Marcel Š. o filmu med drugim: »... Oča je igral na elitnem beneškem filmskem festivalu, o katerem lahko drugi slovenski filmi le sanjajo, toda na festivalu slovenskega filma v Portorožu je dobil le Vesno za kamero (Marko Brdar), pa četudi so jih podelili ogromno.«

Odmevi časa, r. Ema Kugler, 2014

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Odmevi časa izgledajo kot nezavedno zgodovine, kot 'podobe iz sanj', kot igra asociacij, kot psihoanaliza svete trojice.«

Otroci s Petrička, r. Miran Zupanič, 2007

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Otroke s Petrička, ki jih v kino ni bilo, a so tako pomembni, da mimo njih ne morem, lahko sicer uvrstite med 'dokumentarce o povojnih pobojih', toda od drugih tovrstnih dokumentarcev se bistveno razlikuje: ni histeričen niti ne moralizira, ne pridiga niti ne politizira, ampak je – glede na pregretost te topike – presenetljivo dostojen, tako rekoč kontemplativen, gnan z lebdečo črno-belo kamero Janeza Kališnika, enega izmed najboljših slovenskih snemalcev vseh časov.«

Razredni sovražnik, r. Rok Biček, 2013

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Razredni sovražnik, ki bi ga lahko vrteli na triple-billu s Cantetovim Razredom in Lonerganovo Margaret, je film o ljudeh, ki ne sprejemajo odločitev. Ki se niso sposobni odločati. Ki ne vedo, kaj bi počeli. Ki ne vedo, kako bi živeli. Sabina se je po drugi strani odločila. Sprejela je odločitev. Za razliko od vseh ostalih v tem filmu.«

Ruševine, r. Janez Burger, 2004

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Vprašanje, kaj je ljubezen v času, ko vsi le še igrajo in ko vse postaja teater, dobi nedvoumen odgovor: najprej moraš postati igralec, da bi nehal igrati.«

Socializacija bika, r. Zvonko Čoh, Milan Erič, 1998

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Socializacija bika je v tem smislu zelo avtobiografska – in težko boste našli tako osebno risanko. Še več: težko boste našli tako oseben slovenski film.«

Temni angeli usode, r. Sašo Podgoršek, 1999

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Temni angeli usode niso mainstream, v katerem besede diktirajo sliko, temveč protejski kalejdoskop, v katerem slike plešejo med besedami. Le slike nas lahko vrnejo k besedam, ki nekaj pomenijo.!

V deželi medvedov, r. Nika Autor, 2012

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Kako obogateti v Sloveniji? Enostavno: ustanoviš podjetje ter iz Bosne in Hercegovine pripelješ 20 delavcev. Potem moraš le še poskrbeti, da ti delajo zastonj. Ali pa skoraj zastonj.«

V leru, r. Janez Burger, 1998

• Marcel Š. o filmu med drugim: »Ne vem, kdaj sem nazadnje videl slovenski film, pri katerem ni noben kader odveč in pri katerem noben kader ne manjka. Običajno slovenski režiserji nekatere kadre preprosto pozabijo posneti. Ali pa se jih ne znajo znebiti. Ne Burger, ki ve, kaj potrebuje, da lahko sceno od uvodne razpuščenosti pripelje do vrelišča in tišine, lepe slike, s katere lahko potem skoči k drugi sceni.«

Priporočamo!

Slovenski film 2.0 – Marcel Štefančič, jr.

'Knjiga Slovenski film 2.0 ima dve odliki. Prva je ta, da nam Marcel Štefančič, jr. v njej skozi lastno unikatno kritiško sito inovativno razporedi slovensko celovečerno produkcijo zadnjih petindvajset let. Druga pa je njegova zagrizena zavezanost temu, da kot filmski kronist popiše res vse primerke slovenskih celovečercev (no, vse tiste, ki so daljši od ene ure) iz tega obdobja. Kritična enciklopedija Slovenski film 2.0 je zato unikatna kolekcija slovenskega celovečernega filma in vznemirljivo ogledalo slovenske kinematografije v obdobju 1991 – 2016' – Samo Rugelj, urednik knjige Slovenski film 2.0, založba Umco

Štefančičevo knjigo Slovenski film 2.0 priporočamo v branje (in ravnanje)!

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču