16 znamenj, da slabo opravljate starševsko vlogo, in 7 načinov, da to odpravite

29. 8. 2021
Deli
16 znamenj, da slabo opravljate starševsko vlogo, in 7 načinov, da to odpravite (foto: profimedia)
profimedia

Ali obstaja slabo starševstvo? Zdi se, da gre le za mit, kajti starši svojim otrokom ne želijo nič slabega. Žal je odgovor na postavljeno vprašanje pritrdilen.

Starši delajo napake in z njimi dolgoročno vplivajo na otroka. Četudi so napačne poteze nenamerne, je škoda narejena. Naj se še tako trudijo, da bi izničili storjeno, je uspeh pičel in vsiljuje se jim vprašanje, ali so mar res slabi starši.

Morda se niti ne zavedate trenutka, ko ga polomite, zato naj vam pomaga naslednji seznam. Preberite, katera so znamenja slabega odziva in kako lahko postanete boljši.

Kaj je slabo starševstvo?

Opredelitev se ne nanaša na pomanjkljivo nego otroka, temveč na niz škodljivih dejanj, ki vplivajo na otrokovo obnašanje in psihično stanje.

Ni presenetljivo, da se mnogo staršev ne zaveda napak, saj ravnajo z najboljšimi nameni. Nekateri ob preobilici dela pozabijo, da se je treba z otrokom aktivno ukvarjati, nekateri niso pripravljeni na zapletene okoliščine in ne vedo, kako se odzvati, določenemu odstotku staršev pa preprosto ni mar. Našteti vzroki in dejanja tvorijo definicijo slabega starševstva. Skrb za otroka namreč presega hrano na mizi, obleko in streho nad glavo.

Kateri so znaki slabega starševstva?

Na slabo opravljeno starševsko vlogo kaže več znamenj. Nanizali smo nenamerne odzive, s katerimi si zaslužite označbo, da ste slaba mama ali slab oče.

1. Otroka okregate, četudi govori po resnici

Otrok je naredil nekaj narobe in vam to priznal, vi pa ste ga kljub temu okregali za storjeno napako. Pozabili ste na njegov pogum, potreben za iskreno priznanje.

2. Oštevanje, kazen in tepež pred drugimi

Ne obotavljate se in otroka kaznujete ne glede na kraj in prisotne ljudi. Oštevate ga pred bratom, sestro, starimi starši, sestričnami, bratranci ali celo pred sosedi. Morda mu celo primažete zaušnico ali dve.

3. Več nasvetov, manj vzpodbude

Nenehno mu razlagate, kako naj kaj naredi (»Za boljše ocene bi moral vs tati bolj zgodaj in se učiti.«), namesto da bi ga vzpodbujali (»Zelo pameten/a si. Lahko te zbudim bolj zgodaj, da boš imel/a nekaj več časa za učenje.«)

4. Premalo čustvenega odziva

Ste se kdaj spraševali, zakaj otrok skuša pritegniti vašo pozornost z nadlogami in porednimi zvijačami? Zelo verjetno pogreša čustveni stik in starševsko toplino.

5. Pomanjkanje potrebne podpore

Otrok je napet zaradi kontrolnih nalog in testov v šoli, zato potrebuje vaše podporo, vi pa razmišljate le o svojem delu in drugih obveznostih, kar otroku vzbuja občutek, da je zapostavljen, nepomemben.

6. Nenehne primerjave

Otroku je dobro postaviti nek pozitiven vzor, nenehna primerjava z nekom drugim, še zlasti z bratom ali sestro, morda celo s sosedovim otrokom, je znamenje slabega starševstva.

7. Brez pohval

Ne premorete nobenega navdušenja in ne pokažete veselja, ko otrok pride domov žareč od sreče, ker je zmagal na kakšnem tekmovanju, ali dobil dobro oceno. Ponos zaradi otrokovih uspehov je pri vas redek pojav.

8. V glasu je vedno kritičen ton

Karkoli otrok naredi, dojemate v negativni luči in ste venomer kritični. Ne gre za vašo brezbrižnost do otrokovih uspehov, ampak preprosto za vsesplošno nasprotovanje.

9. Ne upoštevate otrokovih čustev

Morda namenite otroku veliko ur, da ga učite dobre stvari, nikoli pa vam ne pride na misel, da bi si vzeli čas in skušali razumeti njegovo mnenje in občutke. Vsakič ko z vami deli svoje misli, jih zavrnete kot nesmiselne in jih ne jemljete resno.

10. Besede namesto dejanj

Ni dovolj, da otroku pokažete pot, treba mu je stati ob strani tudi ob prvih korakih. Samo besede niso dovolj, pomembnejša so dejanja.

11. Slab zgled

Otroci so kot spužve in vase vsrkavajo vse, kar vidijo pri starših. Dobro in slabo. Ob napaki ali neprimernem obnašanju se pošteno zazrite vase in preverite, ali se ni tega naučil od vas.

12. Brez izbire

Starši sprejemajo vse odločitve; od tega, kaj bo otrok oblekel in jedel, do stvari, kaj se bo kupilo za šolo. Preverite, ali niste pri odločitvah pretirano togi in otroku ne dopuščate nobene izbire. Morda so mu všeč drugačne stvari, vi pa mu ne daste možnosti, da izbere sam. V skrajnih primerih lahko močna želja pelje do kraje.

13. Razvajanje in domišljavost

Lepo je, če lahko otroka zasujete s pozorno in materialno ljubeznijo, a vendarle postavite mejo. Najbrž ne želite razvajenega otročaja, ki vse jemlje za samoumevno in ne dojema nikakršne vrednosti. Postal bo domišljav, ošaben in objesten, zaradi česar bo pridobil negativno družbeno podobo.

14. Pomoč pri drobnih težavah

Lepo ga je držati za roko in ga voditi, a ne do te mere, da ne bo sposoben niti najmanjše težave razrešiti sam. Odrasel bo v osebo brez samospoštovanja in samozavesti. Tak odnos do otroka spremlja še nekaj slabih navad, za katere si boste prislužili črno piko.

15. Ustrahovanje

Morda vsakokrat, ko otrok naredi kaj narobe, dvignete roko ali (kar je še huje) pest. Ustrahovanje je postalo vaše glavno orodje, s katerim skušate disciplinirati otroka, pri čemer zanemarjate posledice nenehnega strahu, ki se odražajo v mentalnem razvoju. Nadzorovanje otroka z zastraševanjem je enako nasilništvu.

16. Kratki, godrnjavi odgovori

Otroka je treba voditi z modrimi in tolažilnimi besedami, vi pa se odzivate z zgoščenimi in godrnjavimi stavki, ki puščajo za sabo le osuplost in razočaranje. Morda vam je otrok pogosto ponudil roko in skušal dobiti pravi odgovor, vi pa trmasto vztrajate pri svojem.

Slabo odigrana starševska vloga ima močan vpliv na otroka in pogosto povzroča nepopravljivo škodo.

Kako napake staršev vplivajo na otroka?

Posledice nepravilnega ravnanja staršev so resne in se maščujejo na dolgi rok.

1. Pomanjkanje empatije do drugih. Otroci se do drugih obnašajo tako, kot se njihovi starši do njih. Brezbrižnost iz družinskega kroga bo prenesel v šolo in družbo. Sčasoma bo povsem brezčuten do drugih.

2. Težave v prijateljskih in drugih odnosih. Zaradi nezaupanja vase in krhkosti, ki izvirata iz vzgoje, bo imel veliko težav pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov. Raziskave so nedvoumno pokazale, da imajo otroci, ki so odraščali ob starših brez čustvenega odziva, posledično veliko težav z lastnimi čustvi in se težko povezujejo z drugimi.

3. Tesnoba in depresija. Strokovnjaki so skozi študije ugotovili, da so otroci zaradi nepravilne vzgoje v odrasli dobi bolj nagnjeni k tesnobi in depresiji. Slabo opravljeno delo staršev se odraža na njihovi miselnosti, zaradi česar tudi sam ne bo znal bolje ravnati s svojim naraščajem.

4. Raznovrstne psihične motnje. Ob skrajno slabih starših se lahko pri otrocih pojavijo resne psihične motnje, ki terjajo leta in leta dela, da bi jih odpravili, včasih pa se jih sploh ne da povsem izničiti. Takšni otroci postanejo kot odrasli nezaželeni posebneži ali čudaki. Njihove možnosti, da bi postali del družbe, splavajo po vodi in nazadnje so izobčeni.

5. Zapomnite si. Povsem napačno je mnenje, da slaba vzgoja vodi do avtizma. Avtistični otroci potrebujejo drugačen starševski pristop, avtizem pa ni posledica napačne vzgoje.

6. Kriminalne navade. Nekateri starši prisegajo na telesno kazen, ker se jim zdi, da je to edini način za obvladovanje nagajivega otroka. A pogosti tepež pri otroku ustvari napačno sliko in prepričan je, da je povsem sprejemljivo, če nekoga udariš. V odrasli dobi se to prepričanje spremeni v neetično nagnjenje in oseba drugim namerno povzroča bolečino.

Naštete posledice so strašljive, a navsezadnje ni nikoli prepozno, da v dobro svojega otroka spremenite vzgojo.

Kako lahko postanete boljši v starševski vlogi?

Ponujamo vam nekaj nasvetov.

1. Resen pristop

Niste zgolj otrokov skrbnik, ampak nekdo, ki ga mora naučiti osnovnih življenjskih lekcij. Ne iščite bližnjic zaradi lastnega udobja, vzpostavite čustven odnos. Zgradite tak odnos, da boste otroka lahko nadzirali, a ne za ceno ljubezni. Ljubezen je nujna, če želite, da odraste v zdravo osebnost.

2. Brez vpitja in tepeža

Otroci znajo biti težavni in lahko se zgodi, da vam poide potrpljenje ter povzdignete glas, potem pa malček začne tarnati in je ves vznemirjen. Nekateri starši mu brez pomisleka primažejo zaušnico, celo pred sorodniki ali tujci. Zadržite se in tega nikar ne počnite. Četudi bi pozneje to obžalovali, je škoda že povzročena.

Naučite se obvladati otrokove poredne izbruhe na bolj prefinjen način. Primer: denimo, da je zlomil bratovo igračko. Vzemite mu njegovo najljubšo igračo in mu razložite, da mu jo boste vrnili, ko se bo bratu opravičil in obljubil, da njegovih igrač ne bo več uničeval. Po opravičilu in obljubi mu razložite, zakaj je bilo njegovo ravnanje napačno in da nikoli ne sme uničevati stvari drugih ljudi.

3. Napotek z razlago

Otrok ne dojema, zakaj je nekaj treba narediti, na primer iti pravočasno k počitku. Morate mu postreči z razlago, in sicer tako, da jo bo razumel. Nikar pa ne uporabite avtoritarnih stavkov: »Ker jaz tako pravim« ali »Ne sprašuj, spravi v posteljo.« To je napačen pristop, poleg tega pa otroci strašno radi ugovarjajo tistemu, česar ne razumejo.

4. Najprej pogovor, potem pravila

Ko želite postaviti nova pravila, se najprej pogovorite z otrokom. Na tak način bo vključen v proces in se bo hkrati poučil, kaj mora ali ne sme narediti. Razprava z otrokom mu bo dala občutek, da je pomemben in mu okrepila lastno samopodobo. Posledično bo tudi odgovoren za svoja dejanja in bo pazil, da ne bo kršil pravil.

5. Omogočite mu izbiro

Preden se odločite za neko spremembo, se z otrokom pogovorite. To pride v poštev pri najstnikih, ki bi jih sicer lahko popadla jeza, ker se odločate v njihovem imenu, ne da bi jih vprašali za mnenje. Primer: ocenili ste, da kljub inštrukcijam pri njegovem znanju ni napredka. »Potrebuješ novega inštruktorja, poiskal/a ga bom,« ni pravi način, raje recite: »Zdi se mi, da ti s tem inštruktorjem ne gre najbolje. Bi poiskali koga drugega?« Tak pristop bo pripomogel tudi, da se bo otrok učil sprejemati odločitve in bo začel dojemati pomen odgovornosti.

6. Prisluhnite mu

Lastnost dobrih staršev je tudi, da zna pozorno poslušati, ko mu želi otrok nekaj povedati. Sem spadajo tudi dnevni dogodki in uspehi, ki se včasih odraslim zdijo postranski, otroku pa veliko pomenijo. Ne odpravite ga z besedami, da vam to lahko pove kak drug dan, ali z »Lahko mi poveš pozneje, najprej pospravi svojo sobo!« To zveni kot groba zavrnitev in čeprav je še vedno otrok, bo nezmotljivo začutil vašo nevljudnost.

Spoštujte tudi njegovo iskrenost in resnicoljubnost. Otroci, ki jih starši po iskreni izpovedi zasujejo z očitki, se kaj radi zatečejo k lažem.

7. Bodite mu vzor

Dejanja govorijo glasneje kot besede, zato so bržkone primernejša za posredovanje življenjskih naukov. Bodite otroku vzor, ravnajte tako, kot si želite, da bi ravnal on. Ne pozabite, otroci se učijo od staršev, pri njih pobirajo dobre navade in malo možnosti je, da bi se naučili slabih, če jih ne bodo videli pri vas.

Zapomnite si, slabo opravljena starševska naloga je velik spodrsljaj, za spremembe pa ste odgovorni vi. S pravilno vzgojo boste otroku omogočili celosten razvoj, od česar bo imel koristi do konca življenja.

Vir: MomJunction