17 mitov o nasilnih moških, ki jim bo Lundy Bancroft enkrat za vselej naredil konec!

Za razliko od sosede bi avtor knjig, vodja delavnic in dolgoletni svetovalec za družinsko nasilje Lundy Bancroft v moškem iz uvodne prilike takoj prepoznal nasilnega moškega. S prav takšnimi ima namreč dnevno opravka zdaj že več kot petnajst let.

Ženske kot velike učiteljice!

Na svoji poti k razumevanju obnašanja in miselnosti jeznih in nadzirajočih moških je skozi vsa ta leta imel zares veliko učiteljev, med katerimi so bile predvsem številne partnerice in nekdanje partnerice njegovih strank, ki so z njim delile svoje zgodbe. Tako je zlagoma prišel do spoznanja, kako zelo njegovi pacienti izkrivljajo svoje zgodbe in zakaj partnerice nasilnih moških tako dolgo živijo v zanikanju, da so žrtve nasilja v razmerju.

• »Kot svetovalec, ocenjevalec in raziskovalec že petnajst let delam z jeznimi in nadzirajočimi moškimi in v dva tisoč ali več primerih, v katere sem bil vpleten, sem si nabral veliko znanja. Spoznal sem opozorilne znake zlorabe in nadzora, ki jih lahko ženska opazi že na začetku odnosa. Ugotovil sem, kaj nadzirajoči moški v resnici govori, odkril pomen, ki se skriva za njegovimi besedami. Prepoznal sem namige, ki sporočajo, kdaj se verbalno in čustveno nasilje lahko sprevrže v fizično nasilje. Našel sem načine, kako ločiti nasilne moške, ki se samo pretvarjajo, da so se spremenili, od tistih, ki si pristno prizadevajo, da bi se spremenili. Naučil sem se, da ima problem nasilja presenetljivo malo opraviti s tem, kako se moški počuti (moji pacienti se od nenasilnih moških dejansko le malo razlikujejo glede na njihove čustvene izkušnje), in vse s tem, kako razmišlja. Odgovori so v njegovi glavi.«

Svoja izjemno izčrpna spoznanja, ki si jih je nabral skozi prakso in nato potrdil z obstoječo teorijo, je popisal v zajetni knjigi Zakaj to počne?, ki je v prvi vrsti namenjena prav ženskam, s pridom pa jo uporabljajo tudi terapevti in svetovalci, ki se ukvarjajo z nasilnimi moškimi. Izjemno strokovno in premišljeno delo, ki je dovolj poljudno napisano, da bo tema razumljiva sleherniku, izdatno dopolnjujejo resnične zgodbe in pričevanja, ki jim je bil avtor priča tekom let svojega dela.

In v nadvse raznolikih zgodbah, katerih skupni imenovalec je bil vedno nasilen moški, se bo kaj lahko prepoznala marsikatera ženska, ki se ji doslej morda ni niti sanjalo, da živi v odnosu z nasilnežem.

Žrtve jeznih in nadzirajočih moških namreč niso zgolj ženske, ki jih njihovi partnerji pretepajo in ustrahujejo, temveč tudi ženske, ki so 'zgolj' psihično, nekatere tudi spolno zlorabljene. A ne glede na različne oblike zlorab, so vse te ženske enako močno trpele, fizično nasilni moški pa se v svoji krutosti, stališčih in izgovorih praktično niso razlikovali od verbalno ali kako drugače nasilnih moških.

• »Ena od prvih ovir za prepoznavanje kronično neprimernega ravnanja v razmerju je, da se večina nasilnih moških preprosto ne zdi nasilna. Imajo veliko dobrih lastnosti, vključujoč prijaznost, toplino in humor, zlasti v zgodnjem obdobju odnosa. Prijatelji nasilneža imajo lahko zelo dobro mnenje o njem. Lahko ima uspešno poklicno življenje in nima težav z drogami ali alkoholom. Preprosto ne ustreza nikogaršnji predstavi krute ali zastrašujoče osebe. Torej, ko ženska čuti, da njeno razmerje uhaja izpod nadzora, je malo verjetno, da se ji bo posvetilo, da je njen partner nasilnež.«

Znaki nasilja pa niti v zgodnjih fazah nasilnega odnosa, ki jih v medenih fazah velikodušnosti ženske pogosto spregledajo, ne uidejo izurjenemu očesu Bancrofta. Še preden se navidezna dobrohotnost dr. Jekylla prične spreobračati v sebičnost gospoda Hyda, so znaki, da ima ženska opravka z nasilnežem, že prisotni.

Zamegljevanje, izgovori, skrivnostnost

• »Besedno eksplodira, ko je razdražen ali ko ni po njegovem. Njene zamere nenehno obrača proti njej, kot da je vse njena krivda. Njegovo prepričanje, da bolje kot ona sama ve, kaj je dobro zanjo, narašča. In v mnogi odnosih je prisotna senca strahu ali ustrahovanja. Ampak ženska vidi tudi, da je njen partner človeško bitje in je lahko na trenutke skrben in ljubeč in ona ga ljubi.«

Značilno za ženske, ki so spregledale prva subtilna opozorila, da imajo opravka z nasilnežem, je, da se v teh začetnih fazah nasilnega razmerja trudijo razumeti, zakaj se njihov partner tako razburi. Želijo mu namreč pomagati prekiniti njegov vzorec vzponov in padcev. Žal se zgodi zgolj to, da jih to povleče v zapletenost sveta nasilneža, slej ko prej pa se začnejo tudi spraševati, ali niso morda one tiste, s katerimi ni vse v redu. Na to misel jih zlagoma napeljujejo tudi njihovi manipulativni nasilni partnerji.

»Nasilnež ustvarja zmedo, zato ker jo mora. Ne more vas nadzorovati in zastraševati, ne more pridobiti ljudi na svojo stran, ne more se vedno znova izogibati posledicam svojih dejanj, razen če vse okoli sebe vrže iz tira. Ko svet doume, kaj se dogaja, se njegova moč začne taliti,« piše Bancroft, ki v svoji knjigi jasno razkrinka vse maske, za katerimi se skrivajo nasilneži, in bralce sooči z vso mitologijo o nasilnih moških, ki velja v sodobni kulturi in za katero Bancroft verjame, da so jo v veliki meri ustvarili kar nasilneži sami.

Ti miti (in nadvse pogosto uporabljeni izgovori nasilnežev) so ...

• 1. Kot otrok je bil zlorabljen

• 2. Njegova bivša partnerica ga je prizadela.

• 3. Zlorablja tiste, ki jih ima najraje.

• 4. Svoje občutke preveč zadržuje v sebi.

• 5. Ima agresivno osebnost.

• 6. Izgubi nadzor.

• 7. Preveč je jezen.

• 8. Je duševno bolan.

• 9. Sovraži ženske.

• 10. Strah ga je intimnosti in tega, da bi bil zapuščen.

• 11. Ima nizko samospoštovanje.

• 12. Njegov šef grdo ravna z njim.

• 13. Ni spreten v komuniciranju in reševanju sporov.

• 14. Obstaja toliko nasilnih žensk kot nasilnih moških.

• 15. Njegovo nasilje je prav tako slabo zanj kot za njegovo partnerico.

• 16. Je žrtev rasizma.

• 17. Zlorablja alkohol ali mamila.

Se sliši strašno znano?

Pa vendar nič od tega v resnici ne drži!

Ko boste v Bancroftovi izčrpni knjigi prebrali prepričljive in z raziskavami podkrepljene argumente, ki vsakega od zgoraj naštetih mitov povsem ovržejo, vam bo jasno, da so edini resnični problem nasilnežev zgolj in samo njihova osebnostna prepričanja.

Naj za boljšo ponazoritev povedanega na tem mestu nekoliko seciramo vsaj enega od njih ...

Mit št. 6!

• »Svojim strankam včasih postavim tole vprašanje: 'Koliko od vas je že kdaj bilo tako jeznih na svojo mater, da bi ji lahko rekli kurba?' Značilno je, da polovica ali več članov skupine dvigne roke. Potem jih vprašam: 'Koliko od vas pa je kaj takega zares storilo?' Nobene dvignjene roke ni v zraku in moški zgroženo strmijo vame, kot da sem jih ravnokar vprašal, ali pred osnovno šolo prodajajo mamila. Nato jim postavim novo vprašanje: 'No, zakaj pa niste?' Vsakič, ko naredim to vajo, moški izstrelijo enak odgovor: 'Ampak s svojo mamo ne moreš tako ravnati, ne glede na to, kako jezen si. Tega pač ne počneš!'«

Neizrečena trditev v tej izjavi, ki velja za Bancroftove stranke, je: ' S svojo ženo ali punco pa lahko ravnaš tako, če imaš za to dober razlog. To je drugo.'.

»Z drugimi besedami, nasilneževa težava leži predvsem v njegovih prepričanjih, da je nadziranje ali zloraba partnerice opravičljiva,« je v knjigi na tem mestu še jasen Bancroft, ki nikakor 'ne kupi' izgovora, da nasilni moški zgolj včasih malce 'izgubijo nadzor'. Nasprotno.

• »Ko mi kateri od mojih klientov reče: 'Eksplodiral sem', ga prosim, da gre v svojem spominu korak za korakom skozi trenutke, ki so vodili do njegovega nasilnega vedenja. Vprašam ga: 'Ali ste res 'samo eksplodirali' ali pa ste se na neki točki dejansko odločili, da si prižgete zeleno luč? Ali ni napočil trenutek, ko ste se odločili, 'da imate dovolj' in 'da tega ne boste več prenašali', ter si v tistem trenutku sami dali dovoljenje, da lahko storite, kar želite storiti?' Potem vidim preblisk spoznanja v očeh moje stranke, ki po navadi prizna, da dejansko obstaja trenutek, v katerem si da dovoljenje, da lahko začne z izvajanjem grozljivke.«

Da so taistega samonadzora povsem sposobni tudi fizično nasilni moški, dokazuje dejstvo, da se znajo hitro umiriti, ko se pred vrati pojavi policija. Z njimi so pogosto sposobni izpeljati povsem miren in prijateljski pomenek. Še več. Nekateri se v tem celo tako dobro izurijo, da policiste prepričajo v krivdo partnerice in se tako pogosto izognejo aretaciji.

Kar srhljivo, ni res?

In za konec še to:

• Ne glede na precej razširjen stereotip, ti še zdaleč ne prihajajo zgolj iz delavskega razreda: »Ženske, ki živijo z zlorabo, vedo, da nasilneži prihajajo iz vseh družbenih okolij in v vseh oblikah. Bolj kot je nasilnež izobražen, več vozlov zna zavezati v ženske možgane, bolj učinkovito jo lahko prepriča, da krivi samo sebe in bolj spreten je pri tem, da ljudi prepriča, da je nora. Bolj kot je nasilnež socialno močan, močnejša je lahko njegova zloraba – in težje je pobegniti. Dva izmed mojih prvih klientov sta bila profesorja na Harvardu.«

Priporočamo!

Lundy Bancroft: Zakaj to počne?

• Kaj se dogaja v glavah jeznih in nadzirajočih moških!

Knjiga velja za klasiko na področju zakonskega in družinskega nasilja.

Zakaj to počne? je knjiga, namenjena tako splošnemu bralstvu kot tudi profesionalcem, ki delujejo na socialnem področju, saj pomaga prepoznati vzorce obnašanja nasilnih moških, ob tem pa kaže tudi pot iz začaranega kroga.

Bancroft v knjigi povsem razgali skrivnostno ali dvojno naravo nasilnežev, s pomočjo katere ti pred družbo uspejo skrivati nasilje, ki ga doma zganjajo nad ženo in otroki. Nasilni moški so namreč:

• besni doma, ampak mirni in nasmejani v družbi,
• sebični in egocentrični, ko so z vami, vendar radodarni in v podporo, ko so z drugimi,
• dominantni doma, vendar pripravljeni na pogajanje in sklepanje kompromisov izven doma,
• zelo negativni do žensk, obenem pa, če jih kdo posluša, tudi glasni zagovorniki enakosti,
• žaljivi do svoje partnerice ali otrok, vendar nenasilni in prijazni do vseh ostalih.

Knjiga Zakaj to počne? bo za številne Slovence in Slovenke več kot zgolj osupljivo branje. V upanju, da bodo padle marsikatere plašnice, pa tudi prenekatere maske, z vami delimo še nekaj odzivov na knjigo.

• »Bancroft je odprl okno v razmišljanje nasilnih moških, njegova knjiga pa pomaga odpreti vrata iz neprimernih odnosov.« - Gavin de Becker, avtor

• »Najbolj obširna, strokovno utemeljena in natančna knjiga o nasilju moških, ki jo je spisal moški z dolgoletnimi izkušnjami dela z nasilnimi storilci. Lahko Slovenija sprejme takšno delo ali sledi lov na čarovnice?« - Matic Munc, psiholog

 Morda vas bo zanimalo tudi: Kako fantje odrastejo v nasilne moške, ki trpinčijo in zlorabljajo ženske

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj