Manj politike, več standardnih rekvizitov in manj digitalnih rešitev, vse skupaj pa dokaz, da je to vsekakor odličen čas za ta monumentalni evropski glasbeni šov.
Evrovizijo lahko ljubite ali sovražite, a nihče ne more zanikati, da letošnji dogodek v Lizboni ni bil absolutni spektakel, kjer se je izkazala prvovrstna produkcija, ponudil pester žanrski nabor in razkrila vrsta impresivnih vokalov. Evrovizijo 2018 je po vsem svetu spremljalo več kot 200 milijonov oboževalcev.
Raznolikost, tako med nastopajočimi, kot tudi v samih glasbenih žanrih, ki so letos ponudili vse, od madžarskega težkega metala do estonske pop opere, nas tudi v Sloveniji vsako leto pritegne pred zaslone, pa četudi le zato, da lahko potem duhovičimo na Twitterju.
Kaj smo se torej naučili ob letošnji Evroviziji?
1. Manj politike, več sporočilnosti
Ko je leta 2016 na Evroviziji zmagala ukrajinska Jamala z žalostinko o sovjetski deportaciji krimskih Tatarov leta 1944, je Rusija povzdignila obrv in že tako slabi odnosi med državama so se še zaostrili. Politika v najstrožjem smislu morda res ne sodi na glasbeno tekmovanje, ki je v temeljih osnovano na konceptu združevanja, povezovanja in predvsem tolerance.
Kar pa ne pomeni, da to ni oder za pesmi z močnimi sporočili. Francija se je predstavila s čustvenim napevom Mercy, glasbeno zgodbo o otroku, ki se je lansko leto rodil na ladji, s katero so reševali migrante iz Sredozemskega morja. Zmagovalka Netta iz Izraela pa je dodala svojo rimano besedo o ženski enakopravnosti in #MeToo generaciji s pesmijo Toy.
Presenečenje pa je pripravila tudi Irska s pesmijo, ki je skozi ples predstavljala istospolno ljubezen.
2. Portugalska omejila uporabo pikslov
Vedno bolj napredne digitalne rešitve so na evrovizijski oder prinesle nove dimenzije, s čimer je leta 2015 prvič resno navdušil Mans Zelmerlow, ko ga je na odru ob zmagovalni pesmi Heroes spremljal grafični lik.
A Portugalska se je odločila za letošnji dogodek omejiti uporabo pikslov, zato so morale nastopajoče države poiskati drugačne rešitve. Vrnili so se impresivni rekviziti, kot recimo krsta, ki je v bistvu klavir v nastopu vampirskega pevca Melovin iz Ukrajine, pa nenavadna omara v nastopu Moldavije in seveda vrteča okrogla tabla v nastopu Finske.
Mnogi so pohvalili takšno preusmeritev v standardne rekvizite, zato lahko pričakujemo, da bo to standard tudi v prihodnje.
3. Napeto do konca
Če smo včasih po tretjem klicu iz tujega studia že vedeli, kdo bo med prvimi tremi, ker so večinoma rutinsko vsi dajali 12 točk istemu izvajalcu, je bilo letos napeto do konca. Že pred začetkom dogodka so se informacije na stavnicah nenehno menjale, na koncu - preden so razglasili glasove telefonskega glasovanja - pa bi lahko zmagala katerakoli od šestih najvišje uvrščenih po glasovih žirij. Na vrhu so se tako do konca prerivali Avstrija, Ciper, Izrael, Nemčija, Švedska in Estonija.
Ločeno in transparentno glasovanje je tudi pokazalo masovna odstopanja med izbori žirij in izborom poslušalcev. Če so žiranti večinoma visoko ocenjevali baladna nastopa Nemčije in Avstrije, pa so poslušalci visoke ocene namenili poskočnemu nastopu Cipra in zgovornima Ermalu in Fabriziu iz Italije, ki sta pela o posledicah vojne in terorizma.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
