3 razlogi, da obsojamo druge in kako lahko to odpravimo

3 razlogi, da obsojamo druge in kako lahko to odpravimo (foto: Profimedia) Profimedia
18. 1. 2021

Vsaka oseba, ki jo spoznamo na življenjski poti, nam nekaj da - seveda samo v primeru, da smo dovolj odprti za sprejemanje njenih naukov.

Vsako srečanje nam podari večje samospoznavanje - način, kako se odzivamo na druge, nam več pove o nas kot o njih. Ne moremo vedeti, kaj žene druge ljudi, a lahko se naučimo, kaj pri sebi sprejemamo ali zavračamo.

Na primer: če nekdo pripomni nekaj o nas in gre za stvar, ki je pri sebi res ne maramo, nas bo ta pripomba verjetno prizadela. Če pa gre za tako pripombo, za katero vemo, da ni resnična, se nas sploh ne bo dotaknila.

Recimo, da ste obiskali prijatelja in njegovo družino. Vsi so bili manjši od vas. Ker pa ste vi v svoji družini najmanjši, o sebi ne boste mislili, da ste previsoki. Morda vam je njegova mama ob srečanju rekla: "Joj, saj ste pravi velikan." Zavedali ste se, da se počuti neprijetno ob visokih ljudeh, ker je sama majhna. Nelagodja, ki ga je čutila ob tem, niste vzeli osebno. Če pa bi bila visoka in bi vam rekla: "Res ste majhni," bi se vas to dotaknilo, saj se na nek način tako tudi počutite (ste najmanjši v vaši družini).

Naši odzivi so torej vedno povezani z našo samooceno in morebitnimi občutki manjvrednosti, ne pa z drugo osebo. Naše ocenjevanje (in morebitno obsojanje) drugih izhaja iz treh temeljnih virov:

1. Ne toleriramo določenega vedenja ali značajskih lastnosti

Recimo, da ste spoznali zelo družabno in glasno osebo. Pomislili ste:"Kakšen nastopač! Res je glasen in nadležen." Zakaj? Ker bi vam bilo nerodno, če bi se tako vedli, drugim zamerite, da so taki. Ta ocena drugega razkriva, da se niste v celoti samoizrazili, saj čutite zamero. Ozavestite resnico o vašem odzivu in delajte na tem, da se boste lahko izrazili v polnosti.

2. Vedete se enako kot drugi, a tega ne opazite

Vsak med nami je kdaj že bil v taki situaciji. Na primer: nekdo se pritožuje nad svojim prijateljem, vi pa pomislite: "Smešno, saj počne iste stvari, ki mu pri prijatelju niso všeč."

Iskreno se zamislite nad sabo in skušajte ugotoviti, ali imate sami take lastnosti, ki vam pri drugih niso všeč. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da jih imate. Skušajte jih sprejeti, tako boste do drugih (pri katerih običajno prej opazimo napake) bolj prizanesljivi in manj obsojajoči.

3. Ste zavistni, zato zamerite ljudem, ki imajo tisto, kar hočete vi in ste do njih obsojajoči

To lahko ponazorimo z naslednjim primerom: nekdo, ki je dobil javno priznanje ali nagrado, vas pa to spominja na kakšen vaš neuspeh na tem področju. Morda mu zamerite javno priznanje uspeha in zato iščete njegove pomanjkljivosti in jih z veseljem izpostavljate, da bi prikrili lastne občutke manjvrednosti.

Ker je navdih večji motivator kot tekmovalnost, boste prej dosegli uspeh, če dovolite, da vas zmage drugih ljudi navdihnejo, namesto da zapravljate čas s tem, da iščete in izpostavljate njihove (običajno namišljene) napake.

Pri obsojajočem vedenju gre za strategije ega, s katerim se hočemo izogniti občutkom nelagodja. Če se ne zavedate, od kod tako vedenje prihaja, vas to sčasoma pripelje do še slabšega počutja. Tudi če se zavedate, od kod izhaja vaše obsojanje dejanj drugih ljudi, to še ne pomeni, da nimate takih preferenc. Še vedno ne boste mogli sprejeti določenih vrst vedenja. S pravilnim razumevanjem in z delom na sebi boste lahko dosegli omilitev lastnih obsodb drugih, začutili boste večjo stopnjo sočutja do njih, čeprav vam njihovo vedenje ne bo všeč.

Razsodnost je osveščenost in razumevanje brez čustvenega odziva. Ko raziščete lastna prepričanja in predpostavke, namesto da bi obsojali druge ljudi, si odprete vrata do večjega samozavedanja in samosprejetja.

Ne dovolite, da prevlada vaš ego - lastno presojo drugih uporabite kot zrcalo, ki vam bo pokazalo, kako deluje vaš um. Odraz drugih ljudi v vaših očeh je lahko dragoceni dar, s pomočjo katerega vsaka oseba, ki jo srečate, postane vaš učitelj.

Povzeto po tinybuddha.com