Da je tema še kako aktualna, kažejo tudi nekateri primeri iz življenja znanih.
Tako je na primer igralka Chelsea Handler v nekem intervjuju iskreno priznala, da je otroštvo samo po sebi srce parajoče in da ni prepričana, če bi ga zmogla ponovno doživeti z lastnim otrokom. Ženska, ki ne želi postati mama, ima lahko slabo samopodobo o vlogi sebe kot mame ali pa ji gredo otroci enostavno na živce. Ne želi se ukvarjati z njimi več kot nekaj uric na teden, mesec ali leto, v družbi odraslih pa je lahko izrazito družabna in odlična poslušalka.
In Chelsea še zdaleč ni edina med zvezdniki. Tukaj si lahko preberete kar nekaj razlogov zvezdnikov (vsi seveda niso v svojih tridesetih), ki navajajo kar nekaj zanimivih pogledov na dano temo.
A zakaj jih potem vseeno imajo?
Pod kakšnimi pritiski pa vendarle lahko popustijo tridesetletnice, ki si v resnici ne želijo imeti otrok, pa ga na koncu vseeno imajo?
Včasih (in to prepogosto) se ženska vseeno odloči za otroka iz razlogov, kot so:
- strah, da bi ženska zamudila optimalen čas za zanositev in vzgojo otroka, kar bi kasneje lahko obžalovala;
- strah, da bi izgubila naklonjenost partnerja, v kolikor se za otroka ne bi odločila,
- strah pred obsojanjem staršev, da bodo prikrajšani za vlogo starih staršev,
- strah pred izgubo prijateljev, ki so že postali starši in so predani popolnoma drugačnem življenjskem slogu;
- strah pred »biti drugačen« od ostalih in s tem biti izločen, preziran;
- strah pred tem, da bi ostala sama na stara leta;
- in še veliko drugih strahov ...
Gre za obliko običajnih pritiskov iz okolja, ki jih tridesetletnice pogosto ne prepoznajo kot neprimerne razloge in zaradi katerih se vseeno odločijo postati starš.
Preberite več na Cosmopolitan.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
