4 nove vrhunske otroške knjige, ki bodo kot nalašč za pod smrečico!

4 nove vrhunske otroške knjige, ki bodo kot nalašč za pod smrečico! (foto: profimedia) profimedia
15. 12. 2017

Pri Mladinski knjigi so ob zaključku leta izdali same vrhunce otroške literature, ki jih med drugim krasijo tudi naravnost izjemne ilustracije.

Na eno izmed njih so mali slovenski bralci čakali že desetletja, druga in tretja sta pravkar ugledali beli svet, da bi četrta – vsem dobro znana zbirka zgodb o legendarnih Butalcih - v letu praznovanja stote obletnice prve slovenske slikanice dobila novo likovno podobo.

slikanice

Prav vse po vrsti pa si zaslužijo, da jim v nadaljevanju namenimo nekaj več besed.

Mišja sreča

drobtine iz mišje dolineMed novostmi se je tako znašla prelepa slikanica Drobtine iz mišje doline, ki je na letošnjem knjižnem sejmu upravičeno prejela priznanje Najbolje oblikovane knjige 33. Slovenskega knjižnega sejma.

Pesnica, pisateljica, pravljičarka Anja Štefan in ilustratorka Alenka Sottler sta jo družno ustvarili v procesu naravnost magične sinergije. Vse skupaj se je začelo s sličico male miške. Ta je na papirju ilustratorke oživela v trenutku hipnega navdiha. Eno je nato potegnilo drugo, da je v zanju neobičajnem procesu soustvarjanja besede in slike, nastalo nekaj zares posebnega. Pesmice, ki so včasih sledile risbi, in ilustracije, ki jih je včasih narekovala beseda, so skozi timsko delo vseh vpletenih rodile Drobtine iz mišje doline.

Knjiga se lahko pohvali s kar nekaj posebnostmi, ki so do neke mere prelomne za slovenski pristop k ustvarjanju slikanic.

Ne le, da si je avtorica igrivih izštevank dovolila veliko več ustvarjalne svobode kot kadar koli pred tem, temveč so se toku spontane kreativnosti prepustili tudi ilustratorka, urednik in založnik. Vsak od njih je v slikanico vdahnil nekaj povsem samosvojega, kar je opazila, začutila in ne nazadnje nagradila tudi stroga žirija nedavnega knjižnega sejma. Knjiga s trdimi platnicami nekoliko večjega formata - na katerem še izdatno oživijo in zadihajo že tako živahne miške, strašljiva prilika mačkona, ki v mišjem svetu brez dvoma velja za največjo nevarnost, pa si drzne tako ugrabiti knjižne strani, da te ostanejo povsem brez besed - je tako gotovo ena tistih knjižnih novosti, ki si zasluži mesto pod marsikatero praznično smrečico.

miške

Slikanico dela svojevrstno tudi založniška izbira posebnega tiska, ki slikanico uvršča med grafične knjige.

Še enkrat v Butale

butalciV letu, ko smo praznovali stoto obletnico izdaje prve slovenske slikanice Martin Krpan, je na svoj račun prišla tudi knjiga Butalcev Frana Milčinskega. V Mladinski knjigi so bili mnenja, da si ob stopetdesetletnici rojstva avtorja legendarnih Butal in Butalcev, knjiga to enostavno zasluži -  in to navkljub že obstoječim in zares mnogoštevilnim slikovnim interpretacijam.

Zahtevno nalogo so zaupali ilustratorju Petru Škerlu, ki je na koncu povsem izpolnil vse njihove upe. Ali kot je v spremni besedi v knjigi zapisal Pavle Učakar: »Zelo veliko je bilo že izvirno ilustriranih Butalcev v vseh dosedanjih izdajah, odkar je knjiga o Butalcih prvič izšla, a zdi se mi, da je tokrat Peter zastavil in izvedel likovni del knjige doslej najbolj ambiciozno, predano in zagrizeno. Vsekakor so te njegove podobe najbolj organsko povezane z besedilom, kot ga je ustvaril Fran Milčinski. Tako kot je jezik pisatelja oster in raskav, so take tudi Petrove podobe. Brez kakršnegakoli likanja sloga, brez omilitev butastih situacij, brez olepšav ali 'prijaznih' barv. In če se osredotočimo le na detajle narisanih rok naših junakov, lahko beremo 'mudre' teh naših cepcev in ugotovimo, kako natančno so v resnici narisani. Ves čas resni skušajo tudi z rokami povedati, kako globoko razmišljajo, a na obrazih je videti, da prav nič ne razumejo. Petrovi Butalci so res neutolažljivo butasti.«

Če gre verjeti založniku, se novim Butalcem obeta, da bodo zaradi svoje brezčasnosti postali primarni knjižnični izvod čtiva, po katerem že desetletja posega tako mlado kot staro. Edini pa so si še v eni ambiciji: morda jim nekoč ta doslej avtohtono slovenski 'proizvod' uspe 'izvoziti' tudi v Avstrijo ali v kakšno drugo sosednjo deželo. Petrova različica, ki Butal in Bitalcev ni dovolila definirati v prostoru in času, bi to vsekakor dovoljevala, človeška neumnost pa (kot dobro vemo) prav zares ne pozna meja.

butalci

Medena pravljica še v knjigi

Medena pravljiceNa knjižne police prihaja še ena zares posebna slikanica, ki bo razveselila mnoge, še posebno ljubitelje pravljic Svetlane Makarovič.

Njena Medena pravljica, ki jo je z razkošnimi ilustracijami opremila Suzi Bricelj, je leta 1991 prvič izšla zgolj na zvočni kaseti, zdaj pa so jo v založbi Mladinske knjige izdali še v knjigi, ki ji je priložena zgoščenka z izvirno radijsko igro.

Ob izidu slikanice s pravljico se je mojstrica slovenske besede Svetlana Makarovič spomnila na nedavno preminulo Jasno Merc. Prav ona je bila namreč tista, ki je kot ena od urednic otroške revije Ciciban prva z navdušenjem prebirala Svetlanino Medeno pravljico.

»Prvi, ki jo je prebiral, je bilo vilinsko bitje. Ona se je prvič zabavala pri tem tekstu,« je na predstavitvi slikanice povedala Svetlana Makarovič in nadaljevala: »... in ona je takrat rekla, da mora to slikanico risati Suzi. Zdaj vem, da je z vilami tako, da ne živijo dolgo z nami. Nekega dne gredo od nas. Z nami so le toliko časa, dokler se dogaja nekaj, kar je prav. Včasih pa se vrnejo le v duhu. So prisotne. Tudi zdaj. In ona je danes tukaj.«

Čudovito zgodbo, ki s priliko gozda in v njem živečih prebivalcev tudi najmlajšim razloži najbolj kompleksne življenjske resnice o tem, da je v življenju tako: 'da eni med nabirajo, drugi se pa sladkajo z njim', je Suzi kasneje prav zares sprejela v delo. Sprva je imela težave, ko se je odločala, kako magičen naj bo Svetlanin čarobni gozd, potem pa se je odločila, da bo gozd v večji meri videti dokaj realističen, občasno pa se bodo tu ali tam vendarle prikazali tudi kakšni škrati.

medena pravljica

Svetlanina pravljica predstavi pester nabor nadvse zanimivih likov: od pridnih čebelic do sladkosnedega medveda in od nečimrne lisice do filozofske žabe Rege. Prav v vsakem od njih (tudi v nadležno vreščavih šojah) pa je mogoče prepoznati kakšnega od značilnejših značajskih tipov med ljudmi.

Pesmice s priljubljenim medvedkom

Šest let imamZa konec pa še ena vesela novica.

Po novem je z nami končno tudi prvič v slovenščino prevedena otroška klasična pesmarica Šest let imam A. A. Milneja, ki je svetu podaril enega najbolj prisrčnih knjižnih junakov vseh časov.

In medtem ko so otroci zunaj naših meja običajno prebirali dogodivščine medvedka Puja in Christopherja Robina skupaj s to pesmarico iz davnega leta 1927, pa se je odločitev o nje izidu pri nas neprestano izmikala.

Zdaj, ko je ljubka knjižica s kar 35 prisrčnimi pesmicami, ki bodo s humorjem, modrostjo, neizmerno domišljijo in ljubkostjo osvojile tudi odrasle, z nami, pa gre verjeti, da bo tako, kot svojih 90 let že navdušuje na milijone bralcev po vsem svetu, odslej razveseljevala tudi naše najmlajše.

Knjigo, ki jo je prepesnila Urša Vogrinc Javoršek, krasijo izvirne ilustracije E. H. Sheparda, ki ga svet pozna kot umetnika, ki je narisal Puja, a je bil že pred tem priznan slikar, kasneje pa še stripar in ilustrator. Njegove slike so postale neločljivi del zgodb o medvedku Puju ter se uvrstile med klasike.

knjiga