4 tipi navezanosti: V kateri se v odnosih prepoznate vi?

11. 2. 2023 | Vir: Story
Deli
Close up portrait of beautiful caucasian couple laughing closely before kissing with closed eyes against sunset while traveling. (foto: Foto: Dekazigzag Shutterstock)
Foto: Dekazigzag Shutterstock

Vsi naši odnosi so na neki način odsev prvega odnosa, ki smo ga imeli s svojimi starši. J. Bowlby in M. Ainsworth sta zasnovala teorijo navezanosti, ki se opira na razvojno psihologijo, psihoanalizo, procesiranje informacij in etologijo.

V svoji osnovi temelji na eksperimentu, v katerem so v sobi zbrali mame in njihove otroke. Mame so nato prosili, naj stopijo iz sobe in pustijo otroke same z raziskovalci. Nekateri otroci so se odzvali z jokom, drugi ne. Njihov odziv je postal znan kot tip navezanosti, teorijo pa so s časoma razširili še na druga področja – na poznejše medosebne odnose v našem življenju.

Ljudje z varnim tipom navezanosti so samozavestni in žilavi. Po neuspehu se zlahka vrnejo spet nazaj, saj so se kot otroci počutili podprte in varne. Kot otroci so imeli stabilen in varen odnos s svojimi starši. Kot odrasli sklepajo zdrave in pozitivne odnose. So samozavestni, imajo občutek lastne vrednosti in močne temelje za samospoštovanje. V razmerju podpirajo svoje partnerje in niso odvisni. Svojega partnerja spodbujajo k svobodi in osebnemu prostoru. Uživajo v svoji neodvisnosti in iščejo partnerje, ki jim bodo polepšali življenje, in ne da bi jih 'dopolnjevali', saj se počutijo celi tudi brez partnerja. Osebe z varnim tipom navezanosti niso 'popolne', a so bile v otroštvu opremljene z orodji za premagovanje slabih trenutkov.

Izogibajoč

Kot otroci se ljudje s tem tipom navezanosti zdijo samozavestni in samozadostni – vendar so čustveno zaprti. Ne marajo kazati svojih čustev in ne sprejemajo ranljivosti ali čustvene intimnosti. Njihova nepripravljenost do čustvene intimnosti izvira iz pomanjkanja čustvene povezave s starši – eden ali oba starša sta bila čustveno nedosegljiva ali pa sta se na otrokovo izražanje čustev odzvala z malodušjem. Ljudje z izogibajočim se slogom navezanosti kot odrasli ohranjajo čustveno distanco do drugih in se izogibajo situacijam, kjer bi lahko bili čustveno ogroženi. Ta distanca povzroča težave pri oblikovanju odnosov – nikoli se ne odprejo drugim in posledično jim ne uspe ustvariti globokih povezav. V razmerju lahko svoje partnerje odrivajo stran od sebe in omejujejo svoje čustveno izražanje. Vendar tak slog navezanosti ni nespremenljiv – če se je oseba pripravljena spremeniti in postati bolj odprta in ranljiva, je to mogoče. Pogovor s terapevtom je lahko dober začetek.

Tesnoben/zaskrbljen/nezaupljiv

Raziskava kaže, da se ta slog navezanosti razvije v prvih 18 mesecih otrokovega življenja. Zaskrbljen (tudi anksiozno-ambivalenten) slog navezanosti izhaja iz nedoslednosti staršev pri odgovarjanju na otrokove potrebe. To ne pomeni, da je starš otroka namerno ignoriral – pomeni, da je otrok to tako dojel. Recimo, da otrok joče in starš pohiti, da bi ga potolažil. Naslednjič, ko se zgodi podobno, pa se starš odloči, da bo otroku pustil, da se pomiri sam. Ko je otrok drugič zajokal, je pričakoval starševo pomoč, in ker je ni dobil, je postal zmeden. Ta nepredvidljivost ustvarja zaskrbljen stil navezanosti. Odnos niha iz ene skrajnosti v drugo. Otrok postane nezaupljiv do svojega skrbnika, a si hkrati obupno želi njegove naklonjenosti.

Ljudje z zaskrbljenim stilom navezanosti kot odrasli pogosto dvomijo o svojih odnosih. Obupno si želijo ljubezni drugih, vendar pogosto dvomijo o ljubezen, ki jo prejmejo. Doživljajo veliko negotovosti in iščejo nenehno zagotovilo in potrditev. Ljudje s tem slogom navezanosti imajo nizko samopodobo in močno notranjo kritiko. Poleg pogostih dvomov jih je strah tudi zavrnitve. V razmerju so tisti, ki postanejo živčni, če na njihovo sporočilo ne dobijo takojšnjega odgovora. Takšen tip navezanosti se mora naučiti, kako svoje potrebe neposredno izraziti partnerju ali drugim osebam, s katerimi so v odnosu.

Neorganiziran

Ta tip navezanosti je podoben izogibajočemu slogu, vendar z eno razliko. Ljudje s tem slogom navezanosti se ne izogibajo le čustveni intimnosti, ampak se je tudi bojijo. To je rezultat odraščanja v nasilnem in krutem domu. Pogosto imajo starše, ki so bili močno travmatizirani. Odraščanje v nestabilnem okolju lahko pomembno vpliva na človekove odnose. Kot otroci so se počutili ločeni od svojih skrbnikov in v interakciji z njimi občutili stres. Morda so se naučili, da jim ne smejo zaupati, kar pa se je pozneje preneslo tudi na druge ljudi. Naučili so se tudi ločiti od svojih čustev (in posledično sebe) v težkih trenutkih. Kot odrasli so ljudje s tem slogom navezanosti hladni in distancirani. Partnerja odrivajo stran, a hkrati želijo biti z njimi. Posledično se lahko njihovo vedenje zdi nepredvidljivo in nedosledno. Tako kot za vsak stil navezanosti tudi tu velja, da nič ni vklesano v kamen. Vedno lahko začnemo delati na sebi in naredimo spremembe, če si to zares želimo.

Ste tesnobno navezani na partnerja?

V primeru neodzivnih staršev in nesposobnosti uglasitve z otrokom otrok v zgodnjem otroštvu razvije nezdrave oblike navezanosti. Med njimi je tesnobni stil navezanosti, ki se kaže tudi pozneje v partnerskem odnosu v odrasli dobi.

Varna čustvena navezanost med otrokom in staršem je izrednega pomena za otrokovo življenje. Način navezanosti se najbolj oblikuje v trenutkih, ko je otrok v stiski in pri starših išče oporo ter varno zatočišče.

Šele ko se otrok lahko ob staršu pomiri, varno vstopa v svet in odnose z drugimi ljudmi. Vse se torej začne pri starših in pri tem, koliko so sposobni se uglasiti z otrokom, ter pri tem, kar otrok v danem trenutku potrebuje.

V primeru neodzivnih staršev in nesposobnosti uglasitve z otrokom pa otrok lahko razvije nezdrave oblike navezanosti. Med njimi je tesnobni stil navezanosti.

Tesnobni stil navezanosti v partnerstvu

Ta tip navezanosti se vzpostavi v družini, kjer so bili starši zelo napeti in negotovi, zaradi česar se niso zmogli uglasiti z otrokom in razumeti njegovih potreb. Starš se je odzival v skladu s svojimi potrebami in ne kot odziv na otrokove potrebe. Tak otrok je na splošno nezaupljiv do ljudi. Pozneje, ko otrok odraste, vzorec navezanosti iz otroštva prenese v partnerski odnos. Ker otrok ni razvil občutka varnosti v otroštvu, tega ne zmore vzpostaviti v odraslem partnerskem odnosu. Posledice v odrasli dobi se kažejo kot nezaupanje vase in posledično tudi nezaupanje drugi osebi. V odnosih so izredno negotovi, sumničavi, odvisni, pasivni in tesnobni. Prav tako so izjemno ranljivi in imajo nenehno potrebno po potrditvi. V sebi nosijo globok strah pred zapuščenostjo, zaradi česar se počutijo pogosto nemočno.

V telesu nosijo ogromno bolečine, ki v otroštvu ni bila občutena in izražena, saj so kot otroci morali to potlačiti, da so preživeli. Ljudje s tesnobnim stilom navezanosti pogosto obsesivno doživljajo ljubezen in se želijo popolnoma zliti s partnerjem. Brez tesnih fizičnih stikov se ne počutijo dobro. Dvomijo o sebi in se krivijo, če se jim partner zdi neodziven. Strah jih je, da jih partner ne ljubi tako, kot oni njega. Zanje so značilni intenzivno čustveni vzponi in padci, skrb in impulzivnost v odnosu. Značilni sta tudi posesivnost in ljubosumje. Spolnost pa pogosteje uporabljajo kot sredstvo za zmanjšanje strahu pred zapuščenostjo. Če se prepoznate v zapisu, je čas za zdravljenje otroških ran. Ni lahko, vendar je vredno.

Vir: Www.Sensa.Si // Fotografija: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju