Zmeraj se ne da predvideli posledic naših dejanj, lahko pa si zastavimo nekaj vprašanj, ki bodo pripomogla k boljšemu razumevanju, kaj je prav in kaj ne.
Sprejemanje odločitev ni nekaj, kar bi bilo s starostjo in izkušnjami čedalje lažje. Drži sicer, da človek v zrelejših letih ve več kot najstnik ali dvajsetletnik, toda istočasno se tudi zaveda, da je še veliko več tistega, česar ne ve. To spoznanje vzbuja precej strahu pri sprejemanju odločitev. Še bolj strašljivo je, ko se ozreš nazaj in prepoznaš, kako so odločitve spremenile smer tvojega življenja. K dobremu in slabemu.
Razumniki bodo takoj pripomnili, da je treba pred odločitvami pridobiti vse možne informacije. Imajo prav, potruditi se moramo, da se čim bolje poučimo. Toda, na koncu dneva sledi neizogibno spoznanje – vse informacije nam niso nikoli na voljo in prisiljeni smo se odločiti na osnovi nepopolnih podatkov. Če upoštevamo te okoliščine, vam predlagamo, da si za boljše razumevanje posledic zastavite naslednja vprašanja, ki vam bodo pomagala pri odločanju.
1. Kako pomembna je odločitev, če pogledam širšo sliko?
Vse odločitve ne sprejemamo enako. Nekatere vplivajo na položaj v trenutku ali isti dan, kar pomeni, da nimajo dolgotrajnih posledic. Take odločitve praviloma sprejemamo na hitro in ne terjajo poglobljene raziskave.
Ko gre za res pomembne odločitve na dolgi rok, pa naj bi se držali naslednjih pravil:
*najprej si določite pet ciljev in se jim posvetite;
*cilje razvrstite po pomembnosti, potem pa si za vsak cilj sestavite načrt, kako ga boste dosegli;
*če imate cilje, ki se prekrivajo in se dajo doseči skupaj, jih združite, združeni cilji imajo prednost pred drugimi;
*ko izpolnite vmesni cilj, se pohvalite, to je koristna vzpodbuda in motiv za nadaljevanje.
2. Koliko časa imam, da se odločim?
Poznamo dva načina sprejemanja odločitev. Perfekcionisti so predani iskanju najboljše, popolne rešitve, tako imenovani pragmatiki pa bodo izbrali nabor meril, od katerih ne bodo odstopili, odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo merila izpolnjena.
Na prvi pogled bi zaploskali perfekcionistom, a žal tak pristop ni najbolj uspešen. V ozadju možganov namreč večno tiči občutek, da je možno najti še boljšo rešitev, kar na nek način paralizira sprejemanje odločitev. V takem primeru si morate nujno postaviti časovni rok, do katerega se boste odločili.
3. Kaj bi svetoval nekomu, ki bi stopil v moje čevlje?
Splošno znano je, da je veliko lažje sprejemati odločitve za druge ljudi. Le spomnite se, kolikokrat ste opazovali kolega ali prijatelja in ob njegovi odločitvi pomislili, da bi vi naredili drugače.
Ko opazujete stvari z razdalje, neprizadeto in brez čustvenega balasta, je slika bolj ostra in odločitev lažja. Izkoristite to dejstvo in si predstavljajte, da je v vašem položaju nekdo drug. Kaj bi mu svetovali? Verjamete ali ne, odločitev bo lažja, zanjo boste porabili manj energije, poleg tega je ne bodo zamegljevala čustva in ego, ki se pritihotapijo v proces odločanja v večji meri, kot si mislite.
Pred naslednjo pomembno odločitvijo zato stopite korak nazaj in se vprašajte, kaj bi v takšnih okoliščinah svetovali kolegu, če bi bil v vašem položaju. Domišljijski kolega naj ne bo nekdo, ki vam je blizu, ampak nekdo, ob katerem lahko odmislite vsa čustva in prepustite prostor razumu. Presenečeni boste, odgovor bo veliko bolj jasen.
Kaj pravi moj občutek?
Čeprav občutek ne bi smel biti odločilen faktor (študije kažejo, da nanj vpliva pristranskost, ki preglasi razum), ga ne bi smeli povsem zanemariti. Navsezadnje kaže, kam so usmerjena vaša čustva. Ko predelate občutek in njegovo čustveno usmerjenost ter razumete, od kod izvira, se bo vaš položaj pošteno spremenil. Sposobni boste sprejeti razumsko odločitev.
Vir: Fast Company
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
