Čili je več kot začimba. Pekoči stroki spravijo v jok tudi najmočnejše moške. Predstavljamo vam pet najbolj pekočih sort na svetu.
Lahko kupite vloženega ali posušenega, v vrtnarijah pa prodajajo tudi žive rastline s svežimi plodovi, ki jih lahko vzgajate doma. Na trgu je veliko sort čilija, ki so različnih barv: zelene, rumene, rdeče, črne ali vijoličaste barve. Njihov okus je lahko blag ali izredno pekoč. Čili je primerna rastlina za posode, ker je zelo občutljiva. Je uporabna tako za prehrano kot okras. Vzgoja v posodah je primerna tudi zato, da jih v zimskem času brez težav prestavite na prezimno mesto.
Gojenje
Gojenje čilija je podobno gojenju paradižnika, čeprav mu je treba zagotoviti toplejše razmere in več svetlobe. Če čili vzgojite iz semena, ga posejte sredi marca v zemeljski substrat, ki je rahlo kisel, dobro zadržuje vlago ter je bogat z organskimi snovmi in drugimi hranili. Za vznik je pomembno, da temperatura ne pade pod 21 °C. Med rastjo klic naj bo temperatura od 12 do 15 °C. Ko dosežejo velikost 5 cm, jih presadite v lončke premera 7 cm. V tej fazi lahko rastlinam znižate temperaturo, da postanejo bolj odporne proti nizkim temperaturam. Proti koncu pomladi ali ob pojavu prvih cvetov rastline presadite v lončke premera 23 cm.
Zalivanje in gnojenje
Pri zalivanju morate biti pazljivi. Rastlin ne zalivajte preveč in ne dovolite, da se zemlja povsem posuši. Še posebej pazljivi morate biti v času cvetenja in na začetku razvoja plodov. Rastline gnojite vsaka dva tedna z gnojilom za paradižnike, ki vsebuje veliko kalija. V vročem vremenu zagotovite višjo zračno vlažnost, lahko tudi z rošenjem, da preprečite odpadanje nerazvitih plodov. Z rošenjem tudi preprečite pojav rdečega pajka.
Plodove lahko obirate konec julija in na začetku avgusta. Zreli plodovi morajo biti gladki in svetleči. Če želite imeti bolj pekoče plodove, jih pustite na rastlini dlje časa. Plodove lahko sušite na hladnem in suhem mestu. Lahko jih tudi vložite v kozarce, napolnjene z olivnim oljem.
Zakaj so čiliji pekoči?
Najbolj pekoči čiliji na svetu slovijo pa tem, da spravijo v jok celo najmočnejše moške in niso za strahopetce. Ni čudno, kajti snov, zaradi katere so čiliji pekoči, uporabljajo tudi kot učinkovino za poprovo razpršilo. Čiliji so pekoči zaradi kapsaicina, naravnega alkaloida, ki je odvisno od sorte prisoten v različni koncentraciji v rastlinah. Receptorji za bolečino v človekovih ustih, nosu in želodcu reagirajo nanj nemudoma in dajejo znamenja možganom. Ta mobilizirajo obrambni mehanizem, ki je v telesu in ki se odziva s tipičnimi simptomi na okus čilijev: potenje, povečan srčni utrip, solzenje, žgoč občutek v ustih in na ustnicah.
Pretežno moški kljub temu radi uživajo vse bolj pekoče čilije, ker možgani pri tem izločajo endorfin, ki blaži bolečino in povzroča evforijo. Zato je po vsem svetu tudi veliko tekmovanj in stav okrog čilija. Čili vendarle uživajte premišljeno. Zelo pekoče sorte lahko pri nevajenih jedcih povzročijo kolaps ali hude težave z želodcem. V velikih količinah je kapsaicin celo toksičen.
Pekoči čiliji
Semena čilija niso najbolj pekoča, kot si morda mislite, ampak je najbolj pekoča tako imenovana placenta rastline. To je belo, gobasto tkivo v notranjosti strokov. Ker so semena neposredno na njem, se navzamejo pekočega okusa. Koncentracija je neenakomerno razdeljena po celotnem stroku, praviloma je konica najbolj blaga. Pekoč okus variira od stroka do stroka tudi na eni in isti rastlini. O pekočnosti ne odloča le sorta. Pomembno vlogo igrajo tudi razmere na rastišču. Čiliji, ki jih malo zalivate, so praviloma bolj pekoči, vendar tudi rastline rastejo šibkeje in letina je bistveno manjša. Tudi temperatura in sonce, ki so jima izpostavljeni čiliji, povečata pekočnost. Bolj je svetlo in vroče, bolj so pekoči.
Kapsaicin deluje le na sesalce
Raziskovalci domnevajo, da je pekočnost čilijev naravna zaščitna funkcija pred požeruhi. Zanimivo je, da kapsaicin deluje le na sesalce, med katere spadajo tudi ljudje. Ptice, ki so nujno potrebne za razširjanje semen in obstoj rastlin, lahko brez težav požrejo stroke in semena čilija. Sesalce, ki semena razgradijo v prebavnem traktu in jih spremenijo v neuporabne, pekoč okus odvrne od nadaljnjega uživanja plodov.
Scovillova enota
Ameriški kemik in farmakolog Wilbur Scoville (1865–1942) je že leta 1912 razvil postopek, s katerim se določa pekočnost čilijev in se jih kategorizira. Testiranci so morali poskušati čilijev prah, raztopljen v sladkornem sirupu, dokler so še čutili pekoč okus. Iz stopnje razredčenosti so določili stopnjo pekočnosti čilijev, ki se od takrat meri v skovilih (SHU). Če je prah razredčen 300.000-krat, pomeni 300.000 skovilov. Čisti kapsaicin ima 16 milijonov skovilov, tabasko med 30.000 in 50.000 skovili, medtem ko ima navadna paprika 0 skovilov. Danes pekočnost čilijev ne določajo testiranci, ampak se določa s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti.
Pet najbolj pekočih čilijev na svetu
1. mesto: Sorta 'Carolina Reaper' velja z 2.200.000 SHU za najbolj pekoči čili na svetu. Od leta 2013 ga vzgaja ameriško podjetje The Pucker Butt Pepper Company v Južni Karolini in je svetovni rekorder v aktualni Guinnessovi knjigi. Od leta 2017 se pojavlja govorica o novi sorti čilija 'Dragon's Breath', ki naj bi vrgla s prestola sorto 'Carolina Reaper'. Z 2.400.000 skovili velja za smrtno in izrecno opozarjajo na uživanje.
2. mesto: 'Dorset Naga': 1.598.227 skovilov; britanska vzgoja sorte iz Bangladeša; podolgovate oblike in močno rdeče barve.
3. mesto: 'Trinidad Scorpion Butch T': 1.463.700 skovilov; prav tako ameriška vzgoja karibske sorte, plodovi so po obliki podobni škorpijonom z razstavljenimi bodicami.
4. mesto: 'Naga Viper': 1.382.000 skovilov; britanska sorta, ki je leta 2011 na kratko veljala za najbolj pekoč čili na svetu.
5. mesto: 'Trinidad Moruga Scorpion': 1.207.764 skovilov; ameriška vzgoja karibske sorte; botanično spada k vrsti Capsicum chinense.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču