5 tehnik za ozaveščanje senčnih plati vaše osebnosti in doseganje celosti jaza!

Te senčne plati naše osebnosti občasno ugledamo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledamo v njihovi polni podobi. Zaradi občutka krivde in sramu jih največkrat skušamo ignorirati in zatreti. Verjamemo, da jih moramo skriti, ker v našem zavednem jazu ne morejo in ne smejo obstajati.

Družbeno okolje nam nenehno dopoveduje, da se moramo osredotočiti na dobre stvari, kot sta ljubezen in svetloba, o temi in sencah pa molči. Pozornost, usmerjena izključno na pozitivno stran, je preprosta in udobna rešitev, zato ne preseneča, da se večinoma izogibamo temnejšemu delu svoje osebnosti.

Ko se obrnemo le k »svetlobi«, ne dosežemo globin našega bitja. Zdi se, kot da bistvo neopredeljeno, površno obvisi v mehkem, toplem udobju. A znotraj vsakogar od nas so senčne plasti, katerih se lahko dotaknemo le takrat, ko smo pripravljeni raziskati naš zakopani 'drugi' jaz.

Osnove, ki jih morate poznati

Začnimo z mislijo Stevea Wolfa: »Pod družbeno masko, ki jo nosimo sleherni dan, je skrita naša senčna stran; naš impulzivni, ranjeni, žalostni ali izolirani del, ki ga skušamo prezreti. Senca je lahko vir čustvenega bogastva in vitalnosti, zato si jo moramo priznati, priznanje pa je pot do ozdravljenja in avtentičnega življenja.«

Najprej moramo definirati, kaj je »senca«. Izraz se v psihologiji nanaša na dele znotraj nas, ki jih skušamo zakriti ali zanikati. Termin je prvotno skoval in raziskal švicarski psihoanalitik Carl Jung. Vsebinsko senco sestavljajo koščki naše osebnosti, za katere se zdi, da so sramotni, nesprejemljivi, grdi. Lahko gre za zavist, ljubosumje, bes, poželenje, željo po moči ali za rane iz otroštva, tiste rane, ki jih skrivamo. Vse skupaj bi lahko imenovali za svojo temno stran. In ne glede na to, kaj kdo pravi, imamo vsi brez izjeme senčno stran svoje osebnosti.

»Ko se izogibamo svoji senci, senca teži k sabotaži naših življenj. Zatiranje sence povzroča odvisnosti, nizko samospoštovanje, duševne in kronične bolezni ter nevroze. Vsakdo ima senco, manj kot jo utelesi v zavest, bolj črna in bolj gosta postaja,« je ugotovil Jung.

Na srečo se lahko posvetimo svojim sencam in ustvarimo pozitivne spremembe. Bolje jih je postopoma osvetljevati in sprejeti, kot pa se pretvarjati, da jih ni.

5 tehnik za osvetljevanje sence

1. Bodite pozorni na čustva

Nobeno čustvo ni slabo. Vaša negativna čustva so vrata, skozi katera vstopate v senco. Pomagajo vam opredeliti svoje rane in strahove.

Ko začutite neko čustvo, si vzemite minutko časa in ga raziščite. Vprašajte se:

• Kaj čutim?
• Zakaj to čutim?
• Počakajte na odgovor.

Ne obupajte, če se odgovor ne pojavi takoj. Včasih je potreben čas, da se oblikuje, in ko se bo, ga boste takoj prepoznali.

Nikoli pa ne posiljujte odgovorov in ne skačite na hitro do nekih sklepov, ker so lahko napačni. Osvetljevanje senc ima svoj časovni ritem, zato potrpežljivo počakajte in sčasoma boste dobili vse odgovore.

2. Identificirajte sence

Naše sence so v podzavesti, kamor smo jih pokopali, zato jih je včasih težko prepoznati. Prvi korak, ki ga morate narediti, je, da prepoznate ponavljajoče se občutke. Vzorci vam bodo pomagali odkriti sence.

Pogosta senčna prepričanja so:

• Nisem dovolj dober/a.
• Mene je nemogoče imeti rad.
• Imam polno napak.
• Moja čustva nič ne štejejo, niso prava.
• Poskrbeti moram za vse ljudi v moji bližini.
• Zakaj nisem normalen/a, kot so vsi drugi?

3. Preiščite svoja čustva

Svojih čustev bi se morali lotiti objektivno in sočutno, kar pa je težka naloga. Mnogo bolj preprosto je krivdo za tisto, kar se vam dogaja, naprtiti drugemu. Po drugi strani je težko razumeti, zakaj so vas ljudje ranili. Toda za lastno zdravljenje ran je treba drugim odpuščati. Poskusite sprejeti dejstvo, da so ravnali po svojih najboljših močeh, da niso bili zmožni delovati drugače, ali pa da so bila njihova dejanja posledica njihovih  lastnih ran.

4. Raziščite sence

Psihologi uporabljajo terapijo z umetniškim izražanjem, saj na tak način lahko vsakdo raziskuje svoj notranji jaz. Umetnost je namreč zelo pripravna metoda za odkrivanje senc. To lahko počnete na različne načine.

Pisanje dnevnika

Ko pišete, si dovolite, da izražate svoja čustva in izpraznite glavo, po kateri se premetavajo različne misli. Pisanje ima čaroben učinek, četudi zapisujete misli, ki na prvi pogled nimajo nikakršnega smisla. Zapišite, karkoli vam pride na misel, karkoli boste spravili na papir ali v računalnik, bo prav.

Pismo

Napišite pismo sebi ali tistemu, ki vas je prizadel. Pisma vam seveda ni treba poslati, pomembno je, da v pismo zlijete vse svoje občutke.

V mislih povejte osebi, kaj čutite in zakaj tako čutite. S pisanjem boste potrdili sebe in svoja čustva. Ko boste vse zapisali, lahko pismo zažgete in se simbolično rešite bremena.

Meditirajte

Meditacija vam bo razkrila, zakaj čutite tako, kot čutite. Pomagala vam bo razumeti in objektivno poglobiti svoja čustva, posledično pa omogoča zdravljenje.

Eden od priporočljivih primerov je meditacija odpuščanja. Predstavljajte si osebo, ki vas je prizadela in ji odpustite z besedami, naj bo srečna, naj živi v miru in brez trpljenja.

Čutite

Nikoli ne boste zacelili svojih ran, če se ne boste soočili s čustvi, katerih se bojite. Zato jih raziskujte, o njih pišite, rišite … Če želite doživeti sebe kot celoto, ljubljene in privlačne, morate priznati in sprejeti svoja čustva. Ne pozabite, da se sence krepijo, ko so skrite. In da so vedno del vas. Spustite svoje sence na svetlo, okopajte jih v ljubezni do sebe in v sprejemanju. Pogosto ta proces boli, a je vreden truda.

5. Negujte notranjega otroka

Naše travme iz otroštva s svojim ravnanjem povzročijo starši ali drugi ljudje, ki nas prizadenejo. Nastanejo lahko globoke rane, zaradi katerih si ustvarimo vedenjske in čustvene vzorce, ki oblikujejo našo osebnost.

Največkrat so otroške travme najbolj boleče. Preganjajo nas, nam prigovarjajo, da nismo vredni ljubezni, da so naša čustva napačna, da moramo skrbeti za vse, ker ne ne bo nihče poskrbel za nas.

Negovanje notranjega otroka terja vrnitev v čas, ko smo bili ranjeni. Moramo se obsuti z ljubeznijo, kar lahko naredite na dva načina.

1. Vrnite se v čas, ko ste bili najbolj ranljivi

Lahko si predstavljate dogodek, ko so vas prizadeli, ali ko ste se čutili ranljive. Zadržite sliko v glavi in bodite pozorni na vsa sporočila, ki se bodo pojavila.

2. Bodite sočutni do svoje mlajše verzije

Medtem ko podoživljate minuli dogodek, namenite svoji mlajši, otroški verziji obilo ljubezni. Otroku povejte, da ga imate radi, da mu boste vedno stali ob strani, da ni kriv in da ni naredil ničesar narobe. Potolažite ga, lahko ga tudi objamete.

Postopek ni prijeten. Le kdo bi se lahko počutil dobro, ko se sooča z napakami, slabostmi, sebičnostjo, sovraštvom in vsemi drugimi negativnimi čustvi, ki jih čuti? Nihče.

Razmišljanje o naših dobrih lastnostih je prijetno in krepi samozavest, boleče osvetljevanje senc pa pripomore k rasti in razvoju.

Jung je zapisal: »Ni luči brez sence in ni duševne celote brez nepopolnosti.« S sprejemanjem svojih senc postanemo celota ter zaživimo bolj pristno in izpolnjeno življenje.

Vir: HackSpirit

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord