5 vrst obnašanja, s katerimi nehote krepimo stigmo o duševnih boleznih

2. 4. 2019 | Vir: STA
Deli
5 vrst obnašanja, s katerimi nehote krepimo stigmo o duševnih boleznih (foto: profimedia)
profimedia

Posledice stigmatizacije duševnih bolezni so obsežne. Včasih se zdi, kot da razumemo duševne težave kot značajsko napako, kar seveda ne drži. Osebe s psihičnimi težavami zato marsikdaj ne poiščejo strokovne pomoči, ki bi jim lahko pomagala pri obvladovanju njihovega stanja.

Še huje je, da okolje prispeva k stigmi veliko več, kot se zavedamo. Celo najbolj dobronamerni ljudje nehote ne pokažejo nikakršnega sočutja do milijonov ljudi s psihičnimi težavami, saj sledijo ustaljenem obnašanju in na tak način prispevajo k negativnim stereotipom. Nanizali bomo nekaj odzivov, na katere bi po mnenju strokovnjakov morali biti bolj pozorni.

1. Nemarna izbira besed

Pojma depresiven in obsesivno kompulzivna motnja večina ljudi uporablja brez premisleka. Primer: nekdo je žalosten, ker njegove najljubše oddaje ni več na programu. Morda se vam zdi nenavadno, da človeku taka stvar poruši rutino in ga vznemiri, a mu ni takoj treba prilepiti pojmov o depresivnosti in obsesivno kompulzivni motnji. To je napaka in trivializira resnično duševno stanje. »Izbira besed in zavedanje, kaj pomenijo, je bistvenega pomena. Vsi smo krivi, da smo včasih nenatančni in pretiravamo, vendar je pomembno, da se izognemo zlorabi jezika,« je opozorila psihiatrinja Shari Harding.

2. Za vse je kriva duševna bolezen! Pa je res?

Preveč poenostavljena povezava vsakega masovnega streljanja z duševnimi težavami pošilja napačno sporočilo o motnjah v duševnem zdravju. Ljudje, ki imajo psihične težave, so bolj verjetne žrtve nasilnih kaznivih dejanj kot tisti, ki so jih zagrešili. Po študiji iz leta 2015 je med morilci s strelnim orožjem manj kot pet odstotkov storilcev z diagnozo duševne bolezni.

3. Res sami psihopati in norci?

Veliko ljudi pogosto uporablja besedi psihopat in norec (in še nekaj podobnih), ko žalijo nekoga, za katerega menijo, da je naredil nekaj narobe. Toda takšni ponižujoči izrazi dodatno poglabljajo napačno tezo, da bi se morali duševni bolniki sramovati, ali da bi se jih morali bati. »Mnogi potrjujejo stigmatizacijo duševnih težav z neprimernimi komentarji o boleznih, ki uničujejo um. Pogosto menijo, da so te opombe neškodljive, v resnici pa prizadenejo osebe, ki trpijo zaradi duševnih bolezni, in njihove bližnje. Hkrati širijo napačne predstave o boleznih. To se pogosto dogaja v politiki, športu in celo med otroki,« je opozoril dr. Dan Reidenberg.

4. Etiketiranje na osnovi bolezni

Razmislite na drugačen način; nikoli ne bi bolnika z rakom poimenovali kot »rakavo osebo«. Drži? Isto velja za ljudi z duševnimi težavami. »Ena najpogostejših napak je netočno jezikovno izražanje. Razširjeni so izrazi, kot na primer 'shizofreničar' ali 'mejni', namesto da bi rekli 'oseba s shizofrenijo' ali 'osebna z mejno osebnostno motnjo'. Prva omenjena izraza sta primera stigme, saj človeka oropata vseh drugih lastnosti in mu prilepita nalepko z diagnostično oznako,« je povedala Hardingova.

5. Pavšalne sodbe vsakega nenavadnega vedenja

Sodb je veliko, še zlasti ko so vpletene znane osebnosti. Velja pač, da je novica o zvezdniku, ki naredi nekaj neobičajnega, vedno zanimiva. Tako v resničnem življenju kot na družbenih omrežjih. Takoj ste postavi pod vprašaj mentalno zdravje znane osebnosti.

Leta 2016 je nek oboževalec videl nekdanjega košarkarja NBA Delonteja Westa pred restavracijo s hitro prehrano v Hustonu. Padlo mu je v oči, da je bos. Poslikal ga je in sliko objavil na družabnem omrežju. Nemudoma se je vsul plaz komentarjev z zbadljivkami na račun Westove psihičnega zdravja. Tak odziv vsem, ki se soočajo z duševnimi boleznimi, pošilja napačno sporočilo – psihične težave so zabavne, iz njih se lahko delamo norca in si ne zaslužijo sočutja.

Enak odziv je sledil novici, da je nekdanji igralec ameriškega nogometa Aaron Hernandez v ječi naredil samomor. Ljudje so se ob njegovi smrti na družbenih omrežjih norčevali, pri čemer je v vsakodnevnem življenju zelo pomembno vprašanje duševnega zdravja postalo iztočnica za krute komentarje o samomoru.

Sklepne misli

Četudi gre za nepremišljenost in šaljive prebliske, naštete vrste obnašanja močno prispevajo k negativnem odnosu do duševnih motenj in krepijo stigmatizacijo. Psihične bolezni bi morali obravnavati enako občutljivo, taktno in sočutno, kot obravnavamo telesne. Čas je za več odgovornosti, zato z obnašanjem, besedami, komentarji, pogledi ali pripombami ne spodbujajmo že tako močne stigme. Morali bi pogledati vase, se lotiti lastnih predsodkov in pristranskosti ter prevzeti odgovornost za svoje ravnanje.

»Vsi bi morali odigrati svojo vlogo pri zmanjševanju in odpravljanju stigme, ki spremlja duševno zdravje. Če slišite neprimeren komentar, se oglasite, če ga preberete, ga pokažite drugim in jim razložite, zakaj je to narobe, če pa nanj pomislite sami, se poglejte v ogledalo in se vprašajte, ali res želite biti nekdo, ki diskriminira nekoga, ki živi z možgansko boleznijo,« je sklenil razmišljanje Reidenberg.

Vir: Life

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju