Malo za šalo, malo za res - danes so mobilci postali tako integralen del našega vsakdana, da se počutimo nebogljene in gole, če se kjerkoli znajdemo brez vsaj enega v žepu. Ko se to le zgodi, se verjetno tudi vi počutite takole ...
Faza 1: Zanikanje
Ne, ne, ne. To se ni zgodilo. To se ni zgodilo in se tudi ne dogaja. Seveda imam telefon pri sebi. Verjetno je v drugem žepu. Morda v tretjem. Ali pa sem ga pozabil v avtomobilu? Nič, grem še enkrat čez vse žepe. In še enkrat. Saj se to ne dogaja, kajne?
Faza 2: Panika
Kako bom sedaj preživel, če se karkoli zgodi? Morda bom moral koga nujno poklicati, pa to ne bo mogoče, kar pomeni, da bom obtičal tukaj, na tem mestu, na tem kotičku sveta in me nihče ne bo nikoli več našel. Grozota. Zdajle zagotovo zvoni, v prazno, nujni klici, vse zamujam, vsi bodo mislili, da sem popolnoma nezanesljiv, nič ne bo več tako, kot je bilo. In kaj, če me ravnokar kličejo iz Loterije Slovenije, da sem zadel sedmico ...
Faza 3: Obup
Zakaj se to vedno meni dogaja? S čim sem si zaslužil takšno peklensko kazen? Kaj, če mi je telefon kdo ukradel, če je v resnici za večno izgubljen. To je kazen, ker nisem uporabljal iClouda. Zagotovo. Ta karma je res pra-...
Faza 4: Sherlock Holmes
Okej, vzemimo si 10 minut in gremo v glavi čez celotno serijo dogodkov preteklega dne. Zjutraj sem vstal in sem telefon še imel, ker sem preveril pošto, ko sem bil na stranišču. Potem sem ga imel v avtomobilu, ko sem klical Lojza, če se dobiva na kavi, ker se mi še ni ljubilo v pisarno. Imel sem ga tudi, ko sem prišel v pisarno, ker sem dobil SMS, da nisem plačal računa za mobitel in sem bil jezen kot pes. Potem pa ... hmm ... sem ga imel tudi, ko sem prišel domov ali sem naslednjič pošto pogledal na iPadu? Naj pomislim ...
Faza 5: Dvom
Kaj pa če je res ukraden? Zagotovo so mi ga sunili v pisarni, ko sem šel po kavo. Ko sem prišel nazaj, me je Mojca gledala, kot da nekaj ve. Ali pa so mi ga ukradli iz omarice na fitnesu, ko sem šel pod tuš. Tisti nabildani tepec se je zelo hitro pobral iz garderobe. Zagotovo je lopov, že od daleč se mu vidi, da je lopov. Pokličem kar takoj policijo ali preverim, če imajo morda kamere ... ?
Faza 5: Sprejetje
Zdaj bom tako ali tako telefon kar iz računalnika zaklenil s super varnostno aplikacijo, da ga nihče ne bo uspel uporabljati. Se bom pa vsaj za naslednjič naučil biti bolj previden. Vedno bom preveril, če imam vse s seboj, ko zapuščam dom in službo in fitnes in lokale. Nikoli več ne bom puščal telefona kar tako, na vidnem. Vsaka šola nekaj stane. Tako pač je.
Faza 6: Iskanje sreče v nesreči
Bom imel vsaj nekaj časa mir pred sporočili in klici in obvestili in vsem tem žvrgolenjem, ki me utruja cel dan. Pa tako ali tako sem nameraval kupiti nov telefon, že tako sem predolgo odlašal, moj stari je bil počasen in poškodovan in beden. Še dobro, da se je to zgodilo, se bom vsaj prisilil, da že končno kupim tisto šestico, ki jo gledam že par mesecev. Saj bo vse v redu ...
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
