6 načinov, kako družbena omrežja vplivajo na duševno zdravje

22. 10. 2017
Deli
6 načinov, kako družbena omrežja vplivajo na duševno zdravje (foto: Profimedia)
Profimedia

Sedenje je novodobno kajenje, velikokrat radi rečejo zdravstveni delavci. Družba se sooča s porastom raznih bolezni, ki jih povzroča prav prekomerno sedenje in pomanjkanje gibanja, za zdravje vprašljive pa so tudi stvari, ki jih počnemo, medtem ko sedimo – med njimi je brezskrbno brskanje po socialnih omrežjih vedno, ko imamo trenutek prostega časa.

Na ameriški akademiji za pediatrijo opozarjajo na kopico negativnih vplivov družbenih omrežij, še posebej na otroke in mladostnike. Dodajajo, da so enakim tveganjem izpostavljeni tudi odrasli in starejše generacije.

1. Družbena omrežja lahko zasvojijo

Mnenja o tem, ali je zasvojenost z internetom in družbenimi omrežji resnična stvar, so med znanstveniki sicer zelo deljena. Na nottinghamski univerzi Trent so preučili rezultate stareših študij o psiholoških karakteristikah, osebosti in uporabi medijev in potrdili, da skoraj z gotovostjo že lahko govorimo o zasvojenosti s Facebookom. Pri ljudeh, ki na socialnih omrežijh preživijo veliko časa, so namreč opazili tipične znake zasvojenosti – zanemarjanje osebnega življenja, duševna skrb, spreminjanje razpoloženja in prikrivanje oz. zanikanje odvisnosti.

Na univerzi Swansea pa so raziskovali, kaj se z ljudmi dogaja, če prenehajo z uporabo družbenih omrežji. Ugotovili so, da pri določenih ljudeh lahko pride do odtegnitvenega sindroma: "Če odvisnim uporabnikom odvzamemo digitalne naprave, se lahko pojavijo občutki tesnobe in anksioznosti."

2. Ljudje so bolj žalostni in nezadovoljni

Ugotovljeno je bilo, da naj bi bila uporaba Facebooka povezana z občutki nesreče in nezadovoljstva. Avtorji različnih študij ugotovitve povezujejo z dejstvom, da naj bi Facebook povečal možnost socialne izolacije. "Facebok je sicer za hitro povezovanje in vzpostavljanje kontaktov zares neprecenljiv vir. Pričakovali bi torej, da bo uporaba "online" aplikacij za klepetanje izboljševala počutje uporabnikov, vendar je bilo dokazano obratno – socialni mediji spodkopavajo človekovo blaginjo."

Ekipa znanstvenikov je preučevala povezanost uporabe enajstih priljubljenih spletnih mest (Facebook, Twiter, Google+, Youtube, Linkedln, Instagram, Snapchat, Reddit ..) z zaznano socialno izolacijo. Rezultati sicer niso preveč presenetljivi, saj se je izkazalo, da so ljudje, ki so se na družbenih platformah zadrževali več časa, bolj socialno izolirani in se tega tudi zavedajo.

3. Primerjanje z drugimi škoduje duševnemu zdravju

Razlog za socialno izolacijo kompulzivnih uporabnikov družbenih omrežij tiči tudi v nenehnem primerjanju z drugimi. Ko se pomikamo oz. "scrollamo" po raznih profilih prijateljev in zvezdnikov nenehno razmišljamo, kako bi jim lahko postali podobni oz. kakšni smo v primerjavi z njimi.

Ena izmed študij je definirala dve smeri primerjanja –  navzgor in navzdol – oz. ali čutimo, da smo boljši ali slabši od drugih ljudi. Izkazalo se je, da oba tipa primerjav negativno vplivata na počutje ljudi, kar je sicer zelo neobičajno, saj se v resničnem življenju ljudje slabše počuitijo samo takrat, ko imajo občutek, da so drugi boljši od njih. V spletnem svetu je torej kakršnokoli primerjanje lahko povezano z depresivnimi stanji.

4. Primerjanje vodi v začaran krog ljubosumja

Sicer večina tega ne bo priznala, vendar gledanje fotografij kolega, ki z družino potuje v tropskih krajih, medtem ko vi cele dneve sedite v službi, v vas zagotovo sproža negativne občutke zavisti in ljubosumja. "Zavistni incidenti, ki smo jim priča na Facebooku, dokazujejo, da je to platforma za razmnoževanje neprijetnih občutkov," opozarjajo nekateri znanstveniki in dodajajo, da lahko uporabniki hitro pristanejo v začaranem krogu ljubosumja – svoje življenje bodo želeli tudi oni poveličati in začeli bodo tekmovati z drugimi - kdo ima boljše in lepše življenje?

5. Ujeti smo v napačnem mišljenju, da se bomo med uporabo bolje počutili

Na družbena omrežja se vedno znova vračamo, čeprav se med uporabo nikoli ne počutimo zares dobro. To se verjetno zgodi zaradi "napake pri napovedovanju": Kot pri zlorabi drog, ko ljudje mislijo, da jim bodo igle in tablete pomagale, a se bodo v resnici potem počutili grozno.

Glede družbenih omrežij je bilo v nekem eksperimentu ugotovljeno, da ljudje na splošno menijo, da se bodo po uporabi počutili bolje, a so se kasneje (v primerjavi z ljudmi, ki so se ukvarjali z drugimi prostočasnimi aktivnostmi), počutili veliko slabše.

6. Več prijateljev na družbenih omrežjih ne pomeni, da je oseba bolj družbana

Številne študije so ugotovile, da obstaja zgornja meja ljudi, ki so v določenem trenutku lahko prisotni v človekovem življenju. Ti odnosi potrebujejo dejansko socialno interakcijo (ne virtualne) za nadaljevanje in vzdrževanje. Če se torej počutite bolj družabni, samo zato ker "visite" na Facebooku, raje pokličite prijatelja in z njim pojdite na kavo ali sprehod. Znano je namreč eno - virtualni prijatelji nimajo terapevtskega učinka, resnična socialna podpora drugih pa je izjemno pomembna za človekovo duševno zdravje.

Društvo študentov psihologije Slovenije je ob dnevu duševnega zdravja pripravilo projekt Kako si?, ki so ga letos podnaslovili z geslom Omrežen! Med predavanji, delavnicami, okroglimi mizami in filmskimi večeri so se spraševali, kako se osvoboditi mrež družbenih omrežij.

O projektu smo se pogovarjali s sorganizatorkama Evo Markošek in Tajo Žnidarič ter trenerjema mehkih veščin v skupini Psihomoč Petro Mikolič in Erikom Babičem. Intervju si preberite TUKAJ.

Povzeto po: Forbes

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju