Maria Heril, znana ruska psihologinja, zelo odkrito govori o vseh temah, predvsem o problemih sodobne družbe.
Na univerzi je študirala organizacijsko psihologijo, obenem pa delala kot svetovalka za ocenjevanje kadrov in poslovna trenerka. To je bil začetek njene kariere na področju upravljanja s kadri. Kasneje se je usmerila v psihoterapijo in se izobraževala v šoli integrativne psihoterapije 'Indigo Formations' v Parizu.
Danes vodi zasebno prakso kot psihoterapevtka, predava, izvaja delavnice in javna predavanja. Udeleženci dosegajo dobre rezultate – pari na robu ločitve rešijo svoje odnose, samski ljudje pridobijo samozavest in ustvarijo srečne zveze.
Neumno vedenje ali neumni ljudje?
"Sem humanistično usmerjena oseba in verjamem, da je neumnost začasno duševno stanje, podobno nezrelosti. A skoraj zagotovo lahko trdim, da zaradi te lastnosti mnogi ljudje ne živijo tako srečno, kot bi lahko. In njihovi bližnji še manj," pravi Heril.
Poglejmo torej, kako se neumnost kaže in kako lahko škodi tako drugim kot tudi osebi sami.
1. Govorjenje samo o sebi
Vsaka komunikacija naj bi bila dialog, kjer zrela oseba razume, da gre za izmenjavo – ne vsiljevanje – informacij. Seveda se včasih komu zgodi nekaj posebnega in ima potrebo, da se razbremeni. Vendar...
Ko govorimo o patološkem monologu, kjer sogovornik ne more niti do besede, gre za osebo z izrazito pomanjkanjem socialnega čuta.
Ni nujno, da gre za narcisa. Ključno je, da oseba ne razume pomena poslušanja – tega bistvenega orodja pri učenju iz izkušenj in vzpostavljanju odnosov. Če samo jaz poslušam, zakaj potem ne bi raje poslušal koga zanimivejšega?
2. "Vse, povsod in takoj"
Nekateri imajo močno in glasno karizmo – pri njih se ne sprašujemo, ali so preprosto neumni. A obstajajo tudi tisti, ki intenzivnost zamenjujejo s smislom in globino.
Predstavljajte si prijetno restavracijo z utišano svetlobo, ljudje se pogovarjajo, nekdo dela na prenosniku, drugi ima romantičen zmenek... In nenadoma začne gospa za sosednjo mizo z glasnim glasom razlagati podrobnosti svojega razpada zakona.
Vsi smo prisiljeni poslušati, ker naš možgani reagirajo na oster zvok kot na morebitno nevarnost – čeprav nas tema ne zanima.
Bonton v takih trenutkih res pride na misel. Je nekakšen obrambni mehanizem proti vdorom – butastega.
View this post on Instagram
3. Zanemarjanje potreb drugih
Ali ga to zanima? Je utrujen? Bi rad naredil premor, pa ne najde pravega trenutka?
Oseba, ki ne preverja odzivov drugih, se pogosto obnaša kot otrok, ki še ni razvil empatije – ne zazna, da je mama že izčrpana od vlečenja sani.
Takšni ljudje kot da sporočajo: "Če ti kaj ni všeč, kar povej." A obenem: "Ampak naj tega ne bo preveč, saj danes nimam energije za tvoje pripombe."
4. Strah pred vsem – ali popolna odsotnost strahu
"Ne grem tja. Nočem tega. Strah me je." – takšen pristop je ovira za razvoj.
Pameten um se skuša razvijati, bodisi z obvladovanjem strahov bodisi z iskanjem pomoči. Dovoliti, da nas strahovi vodijo skozi življenje, je neumno.
Nasprotje pa so ljudje, ki brezglavo silijo v vsako situacijo – tudi to je oblika neumnosti. A Eril priznava, da so ji takšni impulzivni ljudje vsaj nekoliko bolj pri srcu kot tisti, ki vse življenje zgolj čakajo in se bojijo.
5. Popolno zaupanje v lastna prepričanja
To je po mnenju psihologinje najvišja oblika neumnosti.
Zgodovina znanosti kaže, kako so se 'nesporne resnice' sčasoma izkazale za napačne. Trdno prepričanje v lastno prav, brez fleksibilnosti in odprtosti za nova spoznanja, vodi do mentalne togosti – in po nekaterih raziskavah celo do demence.
6. Črno-belo razmišljanje
Stavki, kot so: "Če si zgrešil ulico, si topografski idiot in tak boš ostal za vedno," razkrivajo miselno togost.
Nezmožnost razumevanja nians, konteksta in okoliščin je značilna za površno mišljenje – in redko zares pametne ljudi.
Tudi ta članek se igra s tem konceptom, saj že sama delitev ljudi na neumne in pametne ni posebej modra. Vsak ima svojo zgodbo in okoliščine, ki pojasnjujejo njegovo vedenje.
"Vsak od nas se kdaj obnaša neumno. Najboljše, kar lahko naredimo, je, da se osredotočimo na svoj notranji svet in drugim ponujamo čim več dobre volje in razumevanja," še pravi Maria Heril.
Vir: Stil Kurir
- Preberite si tudi: Psiholog o cestnem besnilu: Zakaj za volanom postanemo agresivni in nestrpni