7 razlogov, zakaj se bojimo ljubezni in zapravljamo priložnosti za trajno, srečno razmerje

24. 8. 2018
Deli
7 razlogov, zakaj se bojimo ljubezni in zapravljamo priložnosti za trajno, srečno razmerje (foto: profimedia)
profimedia

Dan pred valentinovim, torej 13. februar, je Virgin Mobile razglasil za dan ločitev. Za ta korak so se odločili po anketi, v kateri je 59 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi v primeru, ko bi razmišljali o prekinitvi ljubezenske zveze, izbrali dan pred dnevom zaljubljenih in s tem privarčevali nekaj za večerjo in darilo denarja.

Zdi se, da predstavlja začetek leta vrh, ko se ljubezenske zveze podirajo. Različni viri navajajo januar kot mesec, v katerem je vloženih največ zahtevkov za ločitev. V tako imenovani sezoni razpadov romantičnih razmerij pogosto naletimo na nekoč srečne pare, ki gredo vsak na svojo stran, ali pa celo sami izkusimo bolečino ob slovesu od partnerja, ki smo nekoč imeli radi.

Prav nič ni pomembno, kdaj se to zgodi, pomembna je zgodba o izgubljeni ljubezni, ki nam vsiljuje vprašanje, zakaj se je zveza sesula. Najsi se zavedamo ali ne, večina ljudi se v resnici boji ljubiti. Strah se kaže na različne načine in se pokaže na različnih stopnjah našega odnosa, skupni imenovalec vseh pa je neke vrste obramba, za katero verjamemo, da nas bo obvarovala pred bolečino in preprečila prizadetost. Obrambne strategije nam ponujajo lažni videz varnosti, a nas tudi oddaljujejo od možnosti, da bi občutili bližino in povezanost, po kateri hrepenimo.

Kaj torej poganja naše strahove pred intimnostjo? Kaj nam preprečuje, da bi našli in uživali v ljubezni, ki si jo želimo?

1. Zaradi ljubezni smo ranljivi

Nova zveza je neraziskano območje in večino ljudi preplavi naravni strah pred neznanim. Zaljubljenost je pravzaprav veliko tveganje. Ljubljeni osebi naklonimo zvrhano mero zaupanja in ji dovolimo, da vpliva na nas, zaradi česar se čutimo izpostavljeni in ranljivi. Naši osnovni obrambni mehanizmi so izzvani. Dolgoletne navade, ki so nam dopuščale, da se ukvarjamo sami s sabo in da počnemo stvari, ki nas izpolnjujejo, se umikajo. To so velike spremembe in če k temu dodamo, da radi verjamemo, da skrb in ljubezen do drugega pomenita tudi poznejšo bolečino, je razumljivo, da nas je strah.

2. Nova ljubezen se meša z minulo bolečino

Ko začnemo graditi novo razmerje, se redko zavedamo, kako močno na nas vplivajo pretekle izkušnje. Bolečina iz prejšnjih odnosov od otroštva naprej pomembno zaznamujejo naše dojemanje partnerja, svoje dodajajo še izkušnje minulih romantičnih zvez. Zaradi starih, negativnih dogodkov smo v novi zvezi bolj oprezni, zato se novemu partnerju odpiramo previdno in počasneje. Lahko se odmikamo od intimnosti, kajti nekoč razočarano zaupanje potisne na površje nekdanjo bolečino, izgubo, jezo ali zavrnitev. »Ko dolgo hrepenite po nečem, na primer ljubezni, se hrepenenje poveže z bolečino, ki ste jo čutili v preteklosti, ko ste bili razočarani ali še samski,« je razložila dr. Pat Love v pogovoru za PsychAlive.

3. Ljubezen izziva staro identiteto

Mnogi se borimo s skritimi, potlačenimi občutki, da si ne zaslužimo ljubezni. Težko ocenimo svojo vrednost in zdi se nam nemogoče, da bi nas kdo imel resnično rad. V sebi slišimo kritični notranji glas, ki nam v glavi kot neusmiljen, grob trener ponavlja, da si ne zaslužimo ljubezni in sreče. Trenerja so oblikovale boleče izkušnje iz otroštva in kritično vedenje, ki smo mu bili izpostavljeni v mlajših letih, določen delež pa so prispevali še starši s svojim občutkom in odnosom do sebe.

Takšno vedenje je boleče in se sčasoma ukorenini v nas. V odrasli dobi ga pogosto ne prepoznamo kot sovražnika in sprejmemo njegovo destruktivnost za svojo. Kritični notranji glasovi so škodljivi in neprijetni, a so nam na nek način domači. Ko nas druga oseba vidi drugače, nas ima rada in nas ceni, se počutimo nelagodno in se postavimo na obrambne okope, saj je naklonjenost v nasprotju z našo, že davno sprejeto identiteto in prepričanjem.

4. Z užitkom prihaja bolečina

Kadarkoli občutimo veliko veselje ali dragocene čustvene trenutke, lahko pričakujemo tudi izdatno mero žalosti. Mnogi odrivamo stvari, ki bi nas osrečile, ker nam bodo prinesle tudi bolečino. Ko gre za ljubezen, oklevamo in tehtamo, ali naj se popolnoma predamo, saj nas tišči misel na žalost, ki bi lahko izničila vse lepo.

5. Čustva so neenaka

Med pogovori pride pogosto na dan oklevanje, ker se bojimo zaplesti z nekom, ki kaže preveliko naklonjenost. Skrbi nas, da morda ne bomo mogli vračati čustev v enaki meri in bomo drugega prizadeli. Drži, da je ljubezensko čustvo pogosto neuravnoteženo, nekdo čuti več, drugi manj. Toda, ne smemo prezreti, da se naša čustva nenehno spreminjajo. V nekaj sekundah smo lahko na partnerja jezni, nam gre na živce, ali pa ga celo sovražimo, čeprav ga imamo radi. Povsem nesmiselno je ugibati, kaj bo nekoč, to nas le ovira, da bi dovolili čustvom naravno pot razvoja. Bolje je, da se odpremo in dovolimo čustvom, da postoma rastejo. Zaskrbljenost in občutek krivde, da morda ne bomo čutili tistega, kar bi po našem mnenju morali, nas lahko ovira, da bolje spoznamo nekoga, ki nam je zelo naklonjen, in nam morda celo prepreči, da bi zgradili razmerje, ki bi nas v resnici osrečilo.

6. Zveza pretrga vezi z družino

Romantično razmerje je zadnje znamenje odraščanja. Gre za začetek našega samostojnega, neodvisnega življenja, kar lahko pomeni tudi umik od družine. Toda, ločitev ni na snovni ravni, saj se ne odpovemo družini, ampak bolj na čustveni. Nismo več otroci, prerasli smo učno dobo, nadzor in nasvete, ki so v mladosti oblikovali našo osebnost.

7. Ljubezen vzbudi eksistencialne strahove

Več kot imamo, več lahko izgubimo. Več kot nam kdo pomeni, bolj se bojimo, da ga bomo izgubili. Ko se zaljubimo, se ne soočimo samo z bojaznijo, da bomo ljubljeno osebo izgubili, ampak se hkrati bolj zavedamo lastne minljivosti. Življenje v dvoje ima večjo vrednost in pomen, zato nas misel, da bi ga izgubili, straši. Poskusi, da bi ta strah prikrili, nas speljujejo k nepotrebnim dejanjem. Osredotočimo se na nepomembne, površinske skrbi, izzivamo prepire in v skrajnih primerih celo dvignemo roke od razmerja. Ne zavedamo se, da pravzaprav le iščemo izgovore za notranje strahove. Skratka, najdemo nešteto izgovorov, zakaj zveza ni dobra za nas. Resnica pa je drugje: žene nas globok, notranji strah pred izgubo.

Skoraj sleherna zveza postavlja pred nas velike izzive. Če želimo zgraditi močno, izpolnjeno in dolgotrajno razmerje, je nadvse pomembno, da prepoznamo svoje strahove in njihov vpliv na naše obnašanje. Strahovi se lahko zakrijejo z raznovrstnimi maskami in izgovori, da zveza ne deluje, kakor bi morala, a če si damo priložnost, se bomo le čudili, na koliko načinov onemogočamo sami sebi, da bi se odprli in približali nekomu, ki nam nekaj pomeni. S spoznavanjem samega sebe pa si damo možnost, da najdemo in zgradimo dolgotrajno ljubezen.

Vir: PsychAlive

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju