Dolgo je vejalo prepričanje, da se človek rodi z določeno stopnjo inteligence in jo skuša čim bolje izkoristiti. Znanstveniki so to zdaj ovrgli in zatrdili, da lahko svoje umske sposobnosti nadgradimo in pri tem še uživamo.
Z učenjem novih spretnosti možgani ustvarjajo nove živčne povezave, zaradi katerih naš um deluje hitreje in bolje. Raziskovalci so izločili sedem dejavnosti, zaradi katerih smo lahko pametnejši.
1. Igranje na glasbeni inštrument
Na vrhu piramide dejavnosti, ki pospešujejo umske sposobnosti, je ukvarjanje z glasbo, saj igranje med drugim krepi ustvarjalnost, analitične, jezikovne in matematične sposobnosti ter finomehaniko.
Medtem ko se vsi strinjajo, da so to izjemne pridobitve, nekateri oporekajo, da iste prednosti prinašajo tudi ekipne športne igre. Toda, glasba ponuja še nekaj več. Igranje na inštrument z novimi povezavami v možganih krepi širok snop živčnih vlaken, ki povezujejo obe možganski polovici. Krepkejša povezava izboljšuje človekove izvršilne spretnosti, spomin, učinkovitost reševanja težav in delovanje možganov nasploh. Napredek ni odvisen od starosti.
2. Branje
Koristi, ki jih prinaša branje, je povsem enako, pa najsi berete Gospodarja prstanov, Harryja Potterja ali zadnjo izdajo finančnega časnika. Branje zmanjšuje stres, kar pripomore k boljšemu počutju, in povečuje inteligenco, tudi čustveno. Posredno si z branjem pomagamo, da lažje in bolje rešujemo zaplete, pridobivamo novo znanje, s katerim se bomo bolje znašli v vsakodnevnem življenju, zaznavamo vzorce, razumemo postopke in tok časa ter natančno prepoznamo in se odzovemo na čustva drugih.
Na delovnem mestu se bodo prednosti branja pokazale v boljšem razumevanju vzroka in posledice, izboljšalo pa bo tudi vodstvene spretnosti.
3. Redna vadba
Občasna telesna vadba ne zadošča. Redne vaje so mnogo bolj učinkovite, kot redki zahtevni napori. Z redno vadbo imajo celice na voljo nevrotrofični možganski faktor, protein, ki krepi spomin, učenje, osredotočenost, zbranost in razumevanje.
Nekateri znanstveniki menijo, da ima dolgo sedenje nasprotni učinek in ovira delovanje možganov.
4. Naučite se tujega jezika
Reševanje ugank je koristno za urjenje spomina, še boljše je učenje tujega jezika. Rezultati raziskav kažejo, da ljudje, ki govorijo več jezikov, bolje rešujejo uganke in druge probleme. Znanje tujega jezika hkrati pomaga možganom, da bolje opravijo z umsko zahtevnimi izzivi. Mednje so vključene tudi vodstvene naloge, kot sta načrtovanje in reševanje težav. Obvladanje tujega jezika se pozitivno odraža tudi pri učinkovitem zaznavanju okolja in prepoznavanju problemov.
Tuj jezik je dobrodošel tudi pri napredovanju na delovnem mestu. Prednost, da se s tujimi poslovnimi partnerji pogovarjate v njihovem jeziku, je zelo cenjena.
5. Preverite pridobljeno znanje
Mnogo odličnih študentov ima pred izpiti natlačeno glavo z množico podatkov in z znanjem blestijo pred profesorji. Žal znanje kmalu utone v pozabo, ker imajo redko, če sploh kdaj, možnost, da nabrano znanje še kje ponovijo. Spet si lahko pomagate z znanjem tujega jezika, saj terja nenehno obnavljanje pridobljenega znanja. Med govorjenjem obnavljamo slovnico in besedni zaklad, z nenehnim ponavljanjem pa se znanje usidra v možganih. Isto tehniko lahko prenesete v vsakdanje življenje in v delovno okolje. Preletite informacije iz knjig, opombe in opažanja med pomembnimi poslovnimi pogajanji, ali pa si omislite neke vrste dnevnik, v katerega si zapisujte vse, kar vas je preblisnilo ali je vzbudilo vašo pozornost. Skratka, začnite združevati pridobljeno znanje in ga obogatite z novim.
6. Zaposlite možgane
Sudoku, sestavljanke, uganke, namizne igre, video igrice in podobe dejavnosti večajo nevroplastičnost možganov. Nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da ob novih izkušnjah na novo razporedijo živčne poti in ustvarjajo nove povezave. Ko se živčne celice odzovejo na nove povezave, se zviša nevroplastičnost, kar poveča našo sposobnost, da vidimo dogodke in stvari z več zornih kotov. Novih vzorcev se zavedamo in s tem izboljšamo kognitivne zmožnosti.
Nevroplastičnost je povezana tudi s poškodbami, kot je na primer šumenje v ušesu, zato lahko prepreči tovrstne težave. Ljudje z višjo stopnjo nevroplastičnosti redko mučita tesnoba in depresija, istočasno pa se hitreje učijo in si več zapomnijo.
7. Meditirajte
Dalajama je leta 1992 ponudil znanstveniku Richardu Davidsonu možnost, da razišče njegove možganske valove med meditacijo in ugotovi, ali lahko vzpostavi želeno valovanje. Meditiral je skupaj z menihi, svoje misli pa so osredotočili na sočutje. Njihovi možganski valovi so to potrdili.
Raziskavo z vsemi podrobnostmi je leta 2004 objavila znanstvena revija Proceedings of the Nacional Academy of Sciences, potem je s podatki postregel še časnik Wall Street Journal in jim namenil ogromno pozornosti. Meditacija je nenadoma pritegnila častihlepne, ambiciozne ljudi, ki so jim v oči padle predvsem trditve, da lahko nadziramo naše možganske valove, in da lahko čutimo, karkoli in kadarkoli si želimo.
To pomeni, da lahko, na primer, občutimo več moči pred pogajanji, več samozaupanja, ko zahtevamo višjo plačo in smo bolj prepričljivi pri prodaji svojih izdelkov.
Bistvo raziskave je, da lahko možgane dodatno razvijamo in da to počnemo zavestno.
Različne aktivnosti stimulirajo različne dele možganov, kar pomeni, da lahko svoje dobre lastnosti okrepimo, slabosti pa omilimo. Zamisel, da se poglobimo v izboljšanje, je dobra za vsakogar, ki je dosegel vrhunec ustvarjalnosti (ali se mu zdi, da stagnira), za ambiciozne poslovneže in seveda za podjetnike, ki želijo čim bolje izkoristiti svoj potencial.
Vir: Link
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
