Proti zavrženi hrani pomaga pravilno shranjevanje. Pri tem je treba upoštevati kar nekaj pravil.
Katero zelenjavo je treba hraniti na hladnem, katero na temnem? Kateri sadeži se ne smejo hraniti drug ob drugem? ÖKO-TEST razlaga, katere pogoste napake poskrbijo, da živila hitreje propadejo, kot bi bilo treba. Seveda veste, da redkvice nimajo nobene povezave z radičem, rdeče zelje pa je pravzaprav isto kot modro zelje. Toda kateri od teh štirih potrebuje posebno obravnavo, preden ga postavite v hladilnik? Zakaj se banane rade «obešajo«? In zakaj se splača v hladilniku narediti malo »Tupperware zabave«?
Zbrali smo številne pogoste napake, ki jih delamo pri shranjevanju živil. Kdor upošteva naslednje nasvete, ne preprečuje le zavržene hrane, temveč tudi prihrani denar, saj bo v prihodnje več hrane pristalo na krožniku – in ne v smeteh.
Zavržena hrana: preprečevati, ne odpravljati
Pametno je preprečevati nastanek zavržene hrane že pri nakupu. To pomeni med drugim:
- nakupovati z listkom,
- izbirati živila z daljšim rokom trajanja,
- dati priložnost »krivim« ali nepopolnim sadežem in zelenjavi,
- ne izbirati nerealno velikih pakiranj,
- poznati razliko med rokom uporabe in minimalnim rokom trajanja,
- pravilno zlagati v hladilnik glede na temperaturne cone,
- živila v omarah in hladilniku razporediti tako, da so pokvarljiva bolj spredaj in jih ne spregledamo.
V nadaljevanju vam pokažemo, da bi morali nekatera živila shranjevati drugače, kot to morda počnete zdaj. Mednje spadajo: jabolka, banane, pekovski izdelki, gobe, paradižniki, korenovke in citrusi.
1. Jabolka in banane hranite ločeno
Jabolka in banane se sicer lahko primerjajo, vendar ju ne bi smeli hraniti skupaj – vsaj ne, če želite, da banane zdržijo nekaj dni. Obe sadji namreč sproščata plin etilen, na katerega sta zelo občutljivi.
Rezultat: banane v bližini jabolk hitreje porjavijo in postanejo neprivlačne. Tudi jabolka hitreje dozorijo, a ker so trpežnejša, sprememba ni tako opazna.
Najboljše je, da banane hranite stran od jabolk.
In še nasvet: čebule ne shranjujte poleg krompirja. Čebule namreč vpijajo vlago iz krompirja in lahko hitreje zgnijejo.
2. Pekovski izdelki – raje brez plastike
Čeprav je kruh v trgovinah skoraj vedno v plastični embalaži, ga doma ne bi smeli hraniti v njej. Kruh in pecivo imajo raje nekoliko zračno embalažo. V plastiki ostanejo sicer mehkejši, vendar hitreje splesnijo. Boljše so papirnate vrečke, ki jih uporabljajo pekarne – in to z razlogom.
Odličen prostor za shranjevanje kruha je tudi škatla za kruh. Najbolj optimalna pa sta glinena posoda ali römertopf, kjer kruh ostane svež in neplesniv. V hladilnik kruh nikakor ne sodi – tam je preveč vlage in mikroorganizmov.
3. Ostankov ne prekrivajte s folijo
Kar ostane od kosila, pogosto prekrijemo z alu- ali prozorno folijo. To pa po nepotrebnem obremenjuje okolje in denarnico. Raje uporabite pokrove loncev ali krožnike na posodah. Ostanke lahko daste tudi v ponovno uporabne posode, najbolje steklene. Alternativa prozorni ali alu-foliji so (čebelji) voskani prtički, a imajo omejeno življenjsko dobo.
In še nekaj: alu-folija je na splošno problematična, saj je njena proizvodnja energetsko zelo potratna, pri stiku z bolj slanimi ali kislimi živili pa lahko aluminij preide v hrano.
4. Gobe morajo dihati
Šampinjoni imajo radi svež zrak in hlad. Pogosto jih na tržnici dobite v papirnati vrečki – in to upravičeno. Papir omogoča prezračevanje in vpija vlago. Plastična embalaža iz trgovine pa zadržuje kondensacijo. Gobe hitreje postanejo mokre in splesnijo. Gobe torej najprej odstranite iz plastike, odstranite grobo umazanijo (ne perite!) in jih shranite v predal za zelenjavo v hladilniku, v papirju ali čisti kuhinjski krpi.
5. Korenovke najprej »razlistajte«
Pri redkvicah, korenju in rdeči pesi je pomembno, da zelenje odstranite takoj po nakupu. S tem preprečite, da bi listi iz korenovk črpali vodo in jih izsušili. Korenovke nato shranite v posodi ali vlažni krpi v predalu za zelenjavo – tako bodo dlje časa ostale hrustljave.
Nasvet: veliko zelenja je užitnega, na primer listi redkvic, korenja, kolerabe in rdeče pese – odlični so za pesto, solate ali juhe. Le liste rabarbare in paradižnika je treba zavreči.
6. Paradižniki ne marajo mraza
Paradižniki v hladilniku izgubijo aromo. Najbolje jim je v shrambi ali na kuhinjskem pultu, dokler ni prevroče. Enako velja za jajčevce, kumare, papriko in bučke – raje hladni prostori, ne pa nujno hladilnik. Paradižniki oddajajo tudi veliko etilena, zato poskrbite, da niso blizu občutljivim živilom.
7. Citruse hranite pri sobni temperaturi
Citrusi, kot so pomaranče, mandarine in limone, se dobro obnesejo v nekoliko toplejših prostorih. V hladilniku hitro izgubljajo kvaliteto. Najbolje je, da jih hranite pri prijetno hladni sobni temperaturi.
8. Ta živila niso prijatelji hladilnika
Čeprav jih mnogi hranijo tam, v hladilnik NE spadajo:
- neolupljeni avokado
- banane
- čebula
- česen
- med
- olivno olje
- pekoče omake
- žgane pijače
- čokoladni namazi
Kako rešiti že načeta živila
Sadje in zelenjava, ki sta tik pred kvarjenjem, se lahko pogosto še rešita: lahko ju
- zamrznete,
- skuhate ali vložite,
- fermentirate,
- kandirate,
- zmiksate,
- posušite ali
- uporabite v juhah, omakah ali smutijih.