Pred dnevi je v prevodu Nade Grošelj izšla priljubljena zgodba Astrid Lindgren, ki je stara že več kot osem desetletij, a je slovenski otroci zaenkrat še niso imeli priložnost spoznati.
Zgodba knjige Vsi mi otroci iz Hrupnega je nadvse preprosta, a zato nič manj navdušujoča.
»V hrupnem so tri kmetije in tam živi šest otrok, Vse dneve se igrajo in veselijo. Čudovito se jim zdi ležati na senu, se preoblačiti, hoditi v šolo – še posebej zabavno je na poti tja in nazaj.«
Poznavalci menijo, da je pripoved o srečnem otroštvu otrok iz Hrupnega tudi pripoved pisateljice o njenem lastnem otroštvu. Knjiga, ki jo bodo z veseljem brali tako dečki kot deklice, je zapisana v prvi osebi ednine – in to z zornega kota sedemletne deklice Lize, ki ima še dva starejša brata.
»Jani in toni sta moja brata. Jani je star devet let in Toni osem. Jani je blazno močan in zna teži veliko hitre od mene. Zato pa tečem enako hitro kot Toni. Včasih kdar me Jani in Toni nočeta vzeti s sabo, me Jani prime, medtem ko Toni steče, da dobi prednost. Potem me Jani izpusti in mi uide zlahka, kot da ni nič. Sestre pa nimam. Škoda. Fantje preveč razgrajajo.«
Liza s svojimi starši in bratoma živi na kmetiji, ki se imenuje Pri Sredniku. Tako se imenuje zato, ker se nahaja v sredini med dvema drugima kmetijama, ki se imenujeta Pri Severniku in Pri Južniku.
»Pri Južniku stanuje fant, ki mu je ime Oli. Oli nima sploh nobenih bratov in sester. Zato pa se igra z Janijem in Tonijem. Star je osem let in tudi sam hitro teče. Pač pa pri Severniku stanujejo punčke. Punčki. Kakšna sreča, da nista fanta tudi onidve! Ime jima je Brita in Ana. Brita ima devet let, Ana pa toliko ko tjaz. Obe imam enako rada. Ano mogoče majčkeno, čisto majčkeno rajši. Drugih otrok pa tukaj v Hrupnem ni. Tako se namreč reče naši vasi.«
Po knjigi tudi film
Gre za nadvse priljubljeno otroško knjigo, ki je polna modrosti, človečnosti in žlahtnega humorja, in po kateri je v domovini Astrid Lingren kmalu po izidu knjige nastal tudi film.
O avtorici
Astrid Anna Emilia Lindgren je svetovno znana švedska mladinska pisateljica, katere knjige so bile prevedene v več kot sedemdeset jezikov in v več kot sto državah, njeno razposajeno Piko Nogavičko pa poznajo otroci na vseh celinah. Nadvse priljubljene so bile tudi njene kasnejše knjige, med drugim pravljica o Bratih Levjesrčnih in njihovem boju med dobrim in zlom, v kateri se prepletajo fantastične, grozljive in romantične prvine. Prav takšna je tudi Ronja, razbojniška hči, čeprav so v njej človeški liki bolj sodobno psihološko niansirani.
Astrid Lindren se je rodila v kmečki družini, za časa svojega življenja pa je napisala preko 30 del za mladino, pisanih realistično in z bogato fantazijo. Leta 1958 je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hans Christian Andersen. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren, ki premore največji denarni sklad med nagradami za otroško literaturo in znaša kar pet milijonov švedskih kron.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču